11. dan

Grein – Krems 90km

Še en tak bolj uneventful dan, kar se potovanja in kolesarjenja tiče. Po mirni (in dokaj topli!) noči v čudaškem kampu (treba je rečt, da je biu kr prazen, kar je luksuz) sva požrla najn hofer zajtrk in odpeketala proti Kremsu. Vreme mešanica tužnega, “kao dežja”, orkanskega vetra in nažiganja sonca na koncu (sam še sneg manjka). Prvo sva falila “pravi breg donave” in zato nekaj cajta vozila praktično po cesti (glavna bundesstrasse 3 z ločenim kol. pasom – neužitno), sam se je pot pol spremenila nazaj v autobahn ob donavi. Jasno spet precej turistov (farurlaub scena); pa dons tud precej poti čez mesta in vasi; še vedno velja pa tist od včeri …. da je avstrija tužna in ofucana. Pred Kremsom gre pot skozi “kanjon” poln nasadov raznoraznega sadja in tle je res lepo (žal je precej obvozov; avstrijci gradijo poplavne zidove kot nori). 90km pot sva “sprašila” v dobrih 5ih urah, tko da sva bla “suvereno” prva tle v kampu. Še dobr, zlo hitr je namreč tole nabutal (vmes k sva šla Krems pogledat – nč posebnga) in zdej praktično ni več placa. Spet je vsega boga ljudi tle (avtodomariji in koleasrji) od katerih izstopajo eni italijani …. glasni u pm (tip se dere čez cel kamp da mora do govorilnce, ker mobitel cifra ne klapa … al neki tacga .. neki zlo bizarnga v glavnem … jebemti kdo še nuca govorilnce … in zakaj morjo vedno rečt “pronto” trikrat predn se začnejo zares pogovarjat)

Anyhow …. tole kampiranje in rutina postavljanja in podiranja šotora nama počas že preseda, tko, da se že zlo veseliva Dunaja (jutri bo konec) in tega, da bova lahko prespala pr Alji … na toplem 😉

Slike: