Međimurje

Sobota je biu dan, ko je bilo treba Vesno izbavt iz “krempljev” specialističnega usposabljanja v MS bolnici …. zato smo … sevede … dan tudi izkoristil še za bicikliranje .. pomurje je ravno to imamo radi. No dneva je bilo bolj malo (jebat ga … tak letni cajt), sam sva vseen uspela v 5ih urah zbasat not 85 km in 3 države in eno železno zaveso. Pot sva začela v Čentibi šla čez Petišovce čez Muro proti Čakovcu.

Če že za Prekmurje velja, da je huda revščina je tle čez Muro še huje. Žal … nekam ni za vidt, da bi se cedila med in mleko … in evropa je tukaj zelo daleč … še manj pa tako obljubljana nova Švica. En tak reven kič je vse skup. Mešanca propadajočih bajt z vstavki neokusno obnovljenih ali novih … pred katerimi so jasno parkirana vozila z A ali D tablicami. Gasterbajterji jasno. Drgač pa na uč … nobene bistvene razlike med svetovoma na obeh bregovih mure … meja je tm za brezveze.

Po ene 30ih km navigiranja čez ena sela in po (stranskih) cestah sva pršla do Čakovca. En đir po centru in naprej. Vidt je zgolj poceni nacionalizem (plakati, grafiti), zrihtane cerkve (novi gospodarji) in masa pekarn ter športnih stavnic. Yeah to that!. Deluje zelo opustelo. Nasploh je cel konc deluje zelo brez ljudi … al sva pa sam nabasala na tak čudn dan.

Nekje na izhodu iz Čakovca sva nabasala na otroško igrišče … na zelo čudni lokaciji poleg zapuščene avtopralnice in kafiča .. ampak je blo ok za malico. Igrala so bila pa tudi modeli še iz naših otroških časov … hehe. Sledilo je lovljenje sonca in đir do madžarske meje. le-to na srečno ni bilo toliko problematično pa tudi bivša glavna cesta je … bivša … saj promet pobere nova avtocesta tako, da sva imela mir pred tovornjaki. Je pa bilo precej čudno, ko sva pršla na mejni prehod. Le-ta je očitno opustel (avtocesta) in obupno predimenzioniran … več kot 10 pasov … dela samo en … za obe smeri. Unim policajem mora bit tm na smrt dolgcajt.

Madžarska ima mogoče res zrihtane ceste in super označene table … ampak tale kot države (okol Letenye-a) je pa res obupen. Čeprav sm tle že bil in sm Madžarsko prevozu po dolgem in počez se ne spomnem, da bi bilo tako bedno … žal. Ali je pa čedalje (spet) hujše. En tak zelo depresiven občutek… propadajoče bajte, ofucane trgovine, predpotopna infrastruktura …nekaj malega vstavkov privatiziranih podjetji (pošta, telekom) … in ja … mimo tebe vozijo še vedno lade, škode in trabanti. Res depresivno. Železna zavesa. Mogoče 1x drugič, ko bo sonce prideva sm spet … midva sva sam šibala in lovila dan, da sva pršla nazaj čez “železno zaveso” … brez kontrole.

Slike:

 


Barcelona part 2

Evo še eno “hitro” javljanje iz BCN predn se začne še zadnji dan predavanj oz. delavnice. Dons je že petek in tukaj je že opazno (oz. skoraj jih ni več) manj ljudi. oVirt workshop je pa tudi če sm iskren bolj kot ne “populated” samo z redhat uslužbenci. Predavanja so načeloma poučna, žal pa je zelo odvisno od presenterja kako zna predstaviti stvar (sploh če gre za kaj zame eksotično novega)…in če je gor en indijc z imenom “dipak šiti”, ki govori kot en indijski callcenter morš vedt da tematika rata zelo zelo hitro zamorjena in dolgočasna pa naj bo tip en super stučko.

Drgač Barcelona kot taka … zaenkrat še sonce … kolkr ga uspemo vidt, ko ob 17ih končamo z delavnico. Uspel nam je clo še mal okol it … do Sagrade in nazaj čez Ramblo peš … sinoč pa celo do Guell parka. Tale Gaudi je mogu bit na enih orenk trdih drogah. Je pa res lepo. Večer se konča v “communal” kitchen na sintetični večerji/solati in ob španskem pivo. Estrella damm … vse ostalo je šrot! Danes konec in zvečer z italijani nazaj. Se že neizmerno veselim nočne vožnje po italijanskih avtocestah … grrr.

Barcelona

Barselona …. sssiii … s poudarkom na s in “sesljajoče” …. hihi. Po 8ih letih spet tukaj. Tokrat po službeni dolžnosti. GeekCon … pardon LinuxCon Europe 2012 je razlog obiska. Medtem, se doma utapljajo v poplavah je tukaj sonček …. in mediteranskih cca. 20 stopinj. Ampak po vrsti ….

Včeraj v orenk dežju z avtom do Benetk … ker je blo precej gužve na cesti in blo kr stresfull … in 2x celo smrtno nevarno .. bemu makraonarje in romune …polne ceste so jih. Vmes je biu še en “pitstop” v prenatrpani Ikeii. In “inicijacija” sodelavca Nejkota v butasti svet Ikee.

No za Nejkota je blo včeraj marsikaj first time …. sploh pa letenje in vsa ta procedura okol tega. Čakajnje v ogromni vrsti za check-in … bemu so španci in italijani neorganizirani … pa spet čakanje na boarding … pa čakanje na vzlet …. hihi …pa vzlet ..polet in …lej koliko lučk na tleh …. hihi. Jst sm vse to prespal … in baje še orenk smrčal. Uneventful … tale AirOne je sicer po mojih relativno skromnih letalskih izkušnjah blj kot precej “podn”. Nobenega razvajanja … še več … prvič sm vidu .. ja je pred tabo na zicu  un “swipe” za kreditno potegnt … džizas … en poteg 5min gledanja tvja … sam kot kaže sistem še ne obratuje. Phew.

Ampak preživel smo … el capitano Botega (al neki tacga) nas je varno dumpnil v Barceloni … tle pa sm prvič doživel da je prihod direktno na gate in potem skozi (!!) boarding vrsto … svašta. Je pa Barcelonsko letališče ogromno … in zelo nobel. Teli španci majo zgleda fetiš na letališča … baje jih gradijo kar tako …. da zevajo pol prazna …. nova. Na prvi pogled se niti ne pozna, da si v državi kjer je orenk kriza in kjer je 25% ljudi brez službe … grozne cifre. Hotel pa je bolj kot ne en študentski dorm …. modreno … in uporabno in predvsem zelo blizu konference … ki je zgolj ene 10min peš stran.

Konferenca je pa zelo .. linux “big-guns” attendees … zanimive tematike in kar nekaj ljudi … čeprav sm si predstavljal da bo vse skupaj precej večje.

Bomo videli kako bo jutri … ter predvsem v sredo, ko se začnejo delavnice. Precej bolj resno je vidt tole vse skupaj npr. v primerjavi z Berlinom … ki je bil zelo “nemško” in sektaško obarvan … tle je precej bolj corporate sveta … čeprav se najdejo orenk čudaki, da še Nejkotu ni nč jasn … 😉