1417 km (rdeče je vlak)

Konec lonec je tak, da sva uspešno pršla domov … kljub temu, da se je izkazalo, da so bili cilji previsoko zastavljeni … no … vsaj za drugič zdej vemo kako in kaj … spet.

Je pa tko … Škotska je prečudovita, žal nama je da nisva tam ostala dlje in se v bistvu omejila samo na škotsko …. mir, zeleno, divje .. folk ok.
Anglija je blj kot ne brezveze, pokrajna je precej enolična (rolling hills) in vse je ograjeno, povsod table in opozorila … in iz perspektive kolesarja butasto speljano (kljub hribčkom je prekleto strmo). Angleži so ena obična drhal .. z unimi kvazi “đentlmani” plave krvi itak nimaš kontakta (k so skriti v svojih graščinah al pa v karibih) … ostane ti “disciplinirana” a vendar divja raja, ki svoje frustracije sporšča v potokih piva, roštilja in fuzbalu. Meh.

Francozi so bili zanimivi. Presenetilo naju je to, da so precej “nehigienični” – sekreti pa to, umivanje, čistoča (angleži so to mel začuda super poštiman)  in ja … glavni problem je jezik. Trdi so … francoščina ali nič. Vsaj večina. Aja … pa Pariz je grozen. Precenjen. Sej je lepo pa to … ampak je preplavljen s turisti tako, da vse skupaj nima smisla. Podobno kot Benetke.

Žalostno je bilo bolj na koncu … z vlakom sva za nazaj brez težav pršla do Beljaka …. tle se pa civilizacija ustavi … na drugi strani karavank je balkan in provinca …. in odrezanost od sveta. Če imaš lahko iz Beljaka direktn vlak do Moskve zato nimaš pametnega vlaka do Ljubljane (ki bi po možnosti sprejel bicikle) … zato sva mogla še zadnji dan biciklirat 90km. Blo je super do Mojstrane … pol te zajebejo doma in ti kolesarska zgine 10km pred Jesenicami in te spelje nekam v gozd in hribe …. mah sej sam šimfam … sam je to tle res precej bedno zrihtan … pa tolk mal je treba …. par 10 nalepk s puščicami???

Kar se tehnike tiče je funkcioniral vse ok (no razn na začetku ko sm zjebu navoj po svoji krivdi). Nov bicikl (VSF Tx-400) se je pokazal odlično … vredn denarja. Do potankosti potovanjem prirejen stroj. Stabilen (s prtljago), zadovoljivo hitr (glede na 26″ kolesa), platišča so super (schwalbe mondial) .. da o XT in LX menjalniku ne zgubljamo besed. Pol je pa hudič v detajlih .. kot so tubus prtljažniki, busch luči, dinamo, ergon ročke (te so se snele, ampak je kriv špegu), švicarska tačka… zadeva je za svoj denar odlično opremljena … če bi kupil komponente ekstra bi koštale več … pri nas si pa upajo za podoben denar prodajat brezvezne trekking bicikle … gole. In ja torbe … ortlieb je tle pač enostavno referenca … druge ni.
Je pa res, da se je poznala odsotnost podaljška za balanco (kar se tiče erognomije in udobja)… in so posledično roke malo bolj trpele … geštel je precej velik. Sedaj smo to rešili z novo balanco in višjim nosilcem krmila. Ma važn da so mi škot to sploh uspel popravit.

Edin zavore so mal problematične … pa ne ker bi delale slabo … v bistvu delajo dobr (mogoče mal cviljo) … problem je v tem, da je to komplicirana eksotika …. pač nemci pretiravajo. In če so take hidravlične zavore (magura hs11) v nemčiji običajne, povsod drugod pač niso. In si niti ne predstavljam, če bi to crknil ali kaj podobnega … enostavno se tega ne da popraviti (olje, cilindri etc …) Zato bo treba v perspektivi menjat za navadne (v-brake).

Drugo pa niti ni … ne vem … šotor bo treba menjat (za “tunelski tip”) zarad predprostora in posledično prostora za torbe in pripravo hrane ….

aja pa tehnika … na telefonu se ne da tipkat … zato posledično ni objav po dnevih .. čeprav sem pisal dnevnik (v zvezek) … samo se mi zdej ne da prepisovat. Netbook it is.

Za drugo leto pa nekaj krajšega …. npr. 1000km v dveh tednih … dosegljivo z nemškimi vlaki 😉