Berlin teil 1

Jeee …. moja prva prava službena pot … in to še v moje najljubše evropsko mesto … (vzhodni) Berlin … hehe. To bo že ene šestič; tokrat z razlogom. LinuxTag naj bi bil največja evropska opensource konferenca … zdej to je moja prva taka stvar zato ne znam lih primerjat; meni se zdi kr glomazno (stojnice in konference). Je pa res, da je za Berlinske razmere in sam “Messe” tole precej “dwarf” zadeva.

Pot smo začel na vlaku za Zagreb … let iz Zagreba zaradi financ … iz Lj je bilo absolutno predrago (800eur!!!) … sploh, če pomisliš, da je včasih easyjet letel do berlina za 30eur !! 🙁 Vreme depresivno (dež) .. vlak se je cjazil … in prihod v Zagreb je biu precej zamorjen. Ker je scal ni melo smisla vztrajat in lutat po centru (ker do leta sm meu še 5h, vlaki in letala (urniki) se lih ne marajo); zato sm po že precej “domačem” Zagrebu odpešačil do avtobusne (ker samo z busom se da pridt do Plesa). Zagreb, tko na uč in na hitro se počasi in zanesljivo spreminja v tipično (večje) mesto balkanske banana države – kakofonijo slabega okusa, reklam in tečnih, zamorjenih ljudi. So much about “mittleeuropa”; škoda ker se ga ne spomnem kak je biu včasih (pre-91), starejši pravjo da sicer hladen, vendar na nivoju. No zdej (po moje) ni več nič od tega… pa naj se hrvati v svojih frustracijah na glavo postavjo.Na bus terminalu je blo hecn za vidt kako so se windozi za info display sesul in je nekdo šaru po event viewer-ju …. japončkom zravn ni blo nč jasn.

Na letališču sm pa umru od čakanja … 5h … prebral vse kar je pršlo pod roko (+ pol na letalu vse od lufthanse. dzisas kak kič se vse prodaja gor) .. si s terase ogledu cel kup pristankov in vzletov .. mah crknu sm … jeba je ker ne kadim več … tko bi meu skoz kej za počet. Na screeningu se je pa hrvaški “miličnik” prav raznežu k je prešlatu moj JNA made l. 90 vojaški pas … prav, da bo zdržu še 100 let …. stara ljubav zaborava nema a ne?…. 😀

Prvi let, v propelerskem DASH-8 je biu kr mal creepy …. in me je mal psihiral … to bo zarad Vesne, ki s svojimi neutemeljenimi strahovi glede letenja širi slabo karmo; pa tud pozna se mi, da nism že 5 let letel. Meh!
Je blo pa pol v drugo tolk boljš. Štartal v Muenchenu; Zagreb proti temu zgleda kot vaško letališče (so much about regional center), proti Teglu .. tokrat v A320 in blo je super … heh … tud če bi Hans reku, da strmoglavljamo bi užival … otroške sanje o šofiranju migov se morjo nekje izživet. 😀

Prihod v Berlin in navigacija po javnoprevoznih sredstvih uneventful … že vse naštudirano … edin v hotelu (btw sobo imam tik poleg prometne proge … še dobr da mamo radi vlake) se niso pustil prepričat da sm iz Slovenije … ampak je na računu pisal Slowakei. Phew … drugič bomo rekl Jugoslawien.

Še par besed glede konference Linuxtag. Men je super, marsikaj se da vidt in precej pametnega poslušat, mogoče mal info overload in, kakor BA pravi .. trpi ego … ker tle večina itak vse ve al pa vsaj zgleda (heh… o izgledu kdaj drugič) kot da ve (ti pa nič). Zanimiva predavanja, raznovrsta in poučna … no sej pravim … težko primerjam s čem drugim. Stvar je dominantno nemška, zato je precej (po tematiki zanimivh) predavanj v nemščini, vendar se da brez težav razumet … dokler ne začnejo debatirat (Q&A) v dialektu. Je pa sama konf. precej “brezosebna”, ker je precej masovna ni kakih “socialnih stikov”; baje je udeležba 10k ljudi. Ni še konc (tole zdej na koncu pišem med pavzo) in bomo vidl kako bo do petka. Bomo probal čimveč odnest, treba izkoristit privilegij da smo sploh lahko tle (škodi sigurno ne).

Berlin je … “čudovit” … 😉

Slike:

 

Kamniški vrh

V nedeljo je padla odločitev za nekaj lahkega in hitrega za dopoldne … no pokazal se je, da sm tokrat falu… in to grdo. Če je bila pot proti vrhu pričakovana (in naštudirano) kratka, strma in na parih mestih zahrbtno težka (konec koncev je šlo za “neoznačeno” pot), kjer bi se glede na to kolk sm štorast lahko še fino ubil; je bila pot nazaj precej grdo presenečenje.

Vmes je bilo na vrhu lepo, razgledi na Lj. kotlino čudoviti, skrajno desno je eno prav lepo razgledišče (zraven bivaka); tudi pot po grebenu nazaj je ok.
No za pot po grebenu (in okol čez pl. Osredek) sva se odločila, ker se nisva hotla ubijat po strmini nazaj. Izkazal pa se je, da ima pot od planine Osredek nazaj proti dolini dva prekleto zahrbtna odseka. Prvi je blo prečenje grape po ozki nezavarovani polički … in ko že misliš da je to to te počaka še plezarija okoli previsa po praktično uničeni, krušljivi in nezavarovani poti, kjer vsak napačen korak pomeni … well ….ekspresn izlet v dolino (po melišču). No .. sam smo preživel … kljub moji štoravosti …. komaj. 🙁 Tko, da na koncu ni biu lih nedeljski izlet. Sm pol na netu preveru, itak obstaja še cel kup drugih in lažjih poti …. eh … za drugič … mogoče 😉

Slike:

 

Javorov vrh

En tak nezahteven vrh nad Predvorom (cca. 1400m) … cca. 2,5h hoje, ravno prav za prvomajske ….lep dan, nezahtevno … čeprav se je malo vleklo …na vrhu pa mir in tišina; večina je itak rinla samo do Jakoba (in ke je rinlo marsikaj), edin “problem” je biu, da nas je na koncu ujela nevihta.

Bo treba še ….

Slike: