12.dan

19.7.2012

Krems – Dunaj 90km

Ende. Končno prlezla na Dunaj; po števcu 953km (do centra). Dons bilo za spremembo pasje vroče, čeprav je spet zjutri kazal, da bo scal. Pot ista kot včeri …. nekaj malega mest, nekaj gozda in avtocesta ob Donavi. Špas se je začel ob vhodu na Dunaj (aja prvi grafit v mestu … “partizan” …. v cirilici) in potem naprej. Gužva in teksas na ulcah. Vendar sva nekak le najdla (ob pomoči garmina) Aljin naslov v centru (in istočasno opravila turistično turo ob ringu … hehe). Še ravno prav, ker je orenk uscal (nevihta). Zdej je bickla za neki cajta dost. Drugo leto Dunaj – Beograd oz. Djerdap… hehe

UPDATE: starbucks na dunaju … prvic … med samimi dunajskimi hipsterji … edini sm z “ne-macom” … hihi

Slike:

11. dan

Grein – Krems 90km

Še en tak bolj uneventful dan, kar se potovanja in kolesarjenja tiče. Po mirni (in dokaj topli!) noči v čudaškem kampu (treba je rečt, da je biu kr prazen, kar je luksuz) sva požrla najn hofer zajtrk in odpeketala proti Kremsu. Vreme mešanica tužnega, “kao dežja”, orkanskega vetra in nažiganja sonca na koncu (sam še sneg manjka). Prvo sva falila “pravi breg donave” in zato nekaj cajta vozila praktično po cesti (glavna bundesstrasse 3 z ločenim kol. pasom – neužitno), sam se je pot pol spremenila nazaj v autobahn ob donavi. Jasno spet precej turistov (farurlaub scena); pa dons tud precej poti čez mesta in vasi; še vedno velja pa tist od včeri …. da je avstrija tužna in ofucana. Pred Kremsom gre pot skozi “kanjon” poln nasadov raznoraznega sadja in tle je res lepo (žal je precej obvozov; avstrijci gradijo poplavne zidove kot nori). 90km pot sva “sprašila” v dobrih 5ih urah, tko da sva bla “suvereno” prva tle v kampu. Še dobr, zlo hitr je namreč tole nabutal (vmes k sva šla Krems pogledat – nč posebnga) in zdej praktično ni več placa. Spet je vsega boga ljudi tle (avtodomariji in koleasrji) od katerih izstopajo eni italijani …. glasni u pm (tip se dere čez cel kamp da mora do govorilnce, ker mobitel cifra ne klapa … al neki tacga .. neki zlo bizarnga v glavnem … jebemti kdo še nuca govorilnce … in zakaj morjo vedno rečt “pronto” trikrat predn se začnejo zares pogovarjat)

Anyhow …. tole kampiranje in rutina postavljanja in podiranja šotora nama počas že preseda, tko, da se že zlo veseliva Dunaja (jutri bo konec) in tega, da bova lahko prespala pr Alji … na toplem 😉

Slike:

10. dan

Linz – Grein 60km

Za dons zjutri je vremenska napoved falila …. bilo je sončno. Žal pa se je vreme “vrnilo” v svojo standardno črno-sivo oblačno fazo, kakor je tudi sedaj (popoldne 17h). Za dons je biu splaniran bolj na izi dan, samo 60 km (da se nama lepo izide do Dunaja) zato sva zlo hitr pršla do Greina. Enega vukojebnega mesetca ob Donavi. Zgleda precej “tužno” … en hofer na vhodu, (zelo star)spar v centru, tankstelle, par štacunc/lokalov, par bajt, fuzbalplac … ma tuga. Nasploh je tko (osebno mnenje), da je v Avstriji podeželje precej “zanemarjeno” oz. depresivno. V Nemčiji je bilo drugače, tudi najmanjši dorf je bil neakako živ, urejen; mesteca pa sploh. Nekak zafrustriran tle zgleda vse skupi … kot avstrijci sami. Glede na to, da že poznam Dunaj opažam velikansko razliko: kozmopolitanski Dunaj vs. vse ostalo.

Je pa sama pot bila ok; še vedno turistični autobahn ob reki z krajšimi “izleti v gozd”. Dons so se od nekje na poti stvorili Italijani (ogromn neke mularije) in če vemo kaki so za volanom …. na biciklu so še hujši, cela znanost prehitet vse skupaj.

Kamp tlele v Greinu sicer lično urejen, vendar ga očitno upravljata  dva control freaka, ki imata v recepciji rack (video streaming, kamere) in ene deset thinkpadov okol … in vsepovsod opozorila česa se ne sme (npr. pranje cunj v umivalniku – izgon iz kampa!) sam sta tud funkcionalno nepismena …. tip ne zna ugotovit imena iz osebne izk. in tega ne zna vnest v vnosno polje. Pa še net računata 1€/h … ne dam.

Aja pa še to je treba rečt … tle ma Hofer več “izbire za malce in kosila”… spet še en povod za hlapčevsko-provincialne frustracije … (beri: kako nas vsi nategujejo, mi pa na vazelinu).

Jutri do Kremsa.

Slike: