4. dan Baja

7.5. 2013 Rackeve – Baja 141km

Dan se je začel zelo zgodaj in tudi zelo mokro in blatno. Ponoči je namreč scal in šotor je bil poln blata … pa še ratal mi je met en čevelj zuni in je biu pol še ta moker …. grrr. Pojedla, pospravla, posušila kar se je dalo in odšla do postaje primestnega vlaka (HEV); na najino veselje je na zaslonu pisal Rackeve ,,, se pravi vlak kljub vsemu vozi do ke. Sledila je ura vožnje z ne ravno udobnim madžarskim “s-bahnom” do nekega mesetca cca. 40km južneje od Budimpešte. Na začetku je kolesarjenje potekalo mimo nepregledne vrste vikend hišic, kasneje pa sva (info je biu da je kol. pot zanič) zavila na glavno cesto (št. 51). Uff … to je bilo čupavo. V tem trenutku se je namreč uscal, izkazalo pa se je tudi, da je cesta zelo popularna za šleperje. Sledilo je cca. 20km trpljenja, ki pa sva ga srečno prestala. Naprej je bila pot speljana po stranskih poteh, skozi različne vasi ali paralelno ob glavni cesti (so pustili staro cesto). Aja pa večino cajta je scal. Ampak se navadiš. Vse do mesta Fokto, kjer pa prešaltaš na nasip. Ta je biu zgolj makadamski, na določenih mestih slabši … ampak sva vztrajala, ker naj bi se naprej začel asfalt (tko je pisal na netu). Kurac asfalt; začela so se gradbena dela (sej zgleda da je biu clo nek napis, sam kdo pa šteka madžarščino) in tisto fino “mehko” gradbeno blato …. sploh polno vode. Blatno trpljenje. Furala safr. Pol se je asfalt res stvoril … sma je bilo že pozn in šele ob ene 20h sva pršla do te Baje (ki jo btw zaradi zgodovinskih razlogov že tako nimam v najlepšem spominu). Tle te pa pot spelje čez vsa možna blokovska naselja, dokler končno ne prideš na un kockast glavni trg. Aja pa vmes sva napadla prvi kebab (madžari rečejo zgleda zgolj gyros) kiosk. Za kamp je bilo prepozno zato sva šla v nek hotel (kaiser), 50eur za sobo. Za preživet. Sva nujno rabla pojstlo, štrom, udobje … pa tud plac kjer bi lahko oprala in posušila vse živo. O tem kako zlorabiti hotelsko sobo za pucanje čevljev in sušenje šotora pa raje ne bi.

Še malo splošno o madžarski: zelo nacionalno obarvana (povsod zastave), nekje tudi une “veliko-madžarsko-nacionalistične”; znanje tujih jezikov nikakvo – roke, noge najboljš (razn un v Budimpešti je res obvladal); jezik neverjetno kompliciran; folk načelma iskreno prijazen; sicer ponekod ofucano (stavbe, infrastruktura) … samo neverjetno čisto. Ampak res čisto. V Baji npr. niti enega grafita, nobene polomljene table …. ceste so tud ok. Ni toliko reklam kot npr. na Slovaškem. Drgač pa vidiš tudi “tipični tranzicjski kič” … različni “nivoji” … od trabantov do prepotentnih bmw/audi voznikov. Tale hotel mi je tud mal sumljiv (ni rabla osebne) … zihr majo urno postavko. Vseen pa bistveno boljš kot bizim. Da ne rečem, da sm biu prvič v tušu z radijem in “disco” razsvetljavo. Hehe. Meja je tle blizu, zato se že da ujet hrvaške/srbske postaje.

Jutri pa naprej do Apatina, zarad kilometraže ne bova šla čez hrvaško (sva tudi srečala enga francoza, ki nama je reku, da je tudi naprej blato …. grr) ampak direkt na Bački Breg in Sombor. jeeh … končno bom spet štekal folk. Aja pa še to: komarji so naju izsesal, ker ko se furaš ob reki, sam da se ustaviš te takoj napade ene 10-20 kom. Vsak od naju ma po moje ene 50 pikov.

Slike: