6.5.2013 Esztergom – Budapest 94km

Dons se pa ni izšlo vse po načrtih; namest do Rackeveja so “zaglavila” v Budimpešti; tako da naju jutri čaka “spet” naporen dan.

Začel se je vzpodbudno, prvi vtis o madžarski (kolesarski infrastrkturi) zelo pozitiven; z razliko od slovakov dobro označene poti (table niso razbite), večinoma pa tudi ločene kolesarske poti. No veselje je trajalo do ene Szent Andreje (al neki tacga) – una srbska vas severno od Budimpešte – ene par km je blo kr čupavih, blato, šoder in poslastica – poplavljene poti. Ob vhodu v mesto pa se je še orenk (ampak res orenk) uscal – nevihta. Še dobr, da sva lih takrat zalutala in se znašla pred nekim “burger houseom”. Treba rečt da je biu “ištvanburger” zelo dobr; bistveno boljši od unga kao fensi pred sparom. Tle sva kr dost cajta zgubia … nadaljevanje je blo pa tud kr “stresno” … poldanski rush hour v metropoli kot je budimpešta ni lih užitek. Tko da nama ni zneslo do unga mesta (Rackave) … sva hotla še na vlak (ki btw pelje do ke … ampak murphy …. dela na progi pelje sam do pol poti). Tko sva zdej v mestnem kampu v Budimpešti. Urejeno, čisto, prjazen in angleško govoreč folk, vsa infrastruktura, džabe net … bistveno boljše kot včeraj – pa tud komarjev ni tolk. Je pa res da je tudi malce dražje. Ampak jebat ga … tole je prestolnica. Jutri naprej suffer do Baje (če nama rata).

ps:
telefon je na airplane mode (brez signala gsm, baterija zdrži neverjetno dolgo 🙂 – jo krvavo rabim zaradi OSM zemljevidov).

Slike:

5.5.2013 Dunajska Streda – Esztergom 134km

Tokrat na suho … smo brez neta, sm bizgec pozabu vprašat na recepciji, sedaj je pa prepozno. Dons je blo spet kr naporno … 134 km, pršla na cilj šele ob 19h. Sprva je kazal prav ok … zajtrk med bloki, prazne ravne ceste (nazaj do Donave) in ponovna avtocesta tm okoli hidroelektrarne Gabičkovo. No pol se je pa pot dejansko končala. Včer je še zgledal da majo slovaki ok kolesarske poti … ampak kot kaže samo do Gabičkovega. Naprej bolj kot ne polom … če že so … so vse table polomljene, in to po možnosti ravno tam kjer je puščica. Neki cajta je še šlo (hvala osm mapam .. biu bi mrzel brez) pol je pa pot postala en zjeban šoder … in tist je bla orenk muka in to skor 15km (zgubla vsaj 2h na tem). Ha .. vmes je bla še ena betonska štreka in to iz unih betonskih sestavljenih plošč (vzhodnoevropski fetiš … če se je kdo vozu po češkoslovaški avtocesti do Prage ve o čem govorim) …kling klang kot vlak jebemti … s torbami na biciklu ni lih prijetno. No prlezla sva pa le do mesta Komarno … tm iskala neki za pojest .. zaglavila v neki fensi restavraciji .. bilo dobro (celo jedu zelenjavni mix ki ga v drugačnih okoliščinah nikoli ne bi 🙂 ) .. ne ravno poceni … in ja … k sva šla sva ugotovila da se junk skriva za vogalom. Grrr …

Ker se nisva več mislila jebat s šodrom in travo na uradni poti sva kr usekala po glavni cesti. 50km durhmarša do Šturova. Naporno. Sva pa le prlezla. Tale madžarski kamp je suvereno slabši kot včeri … infrastruktura je bolj kot ne relikt 80ih .. ampak ok to bi še blo za preživet … problem so komarji. Na tisoče jih je … ne smem se začet praskat 🙂 Zdej pa 3 dni popolnega nerazumevanja večine napisanega 🙂 Pr slovakih si vsaj vse štekal … tukaj tega ni.

Jutri čez Budimpešto in naprej do Rackeve-ja. Spet 120+ km. Naporen bo ta teden.

Slike: