1417 km (rdeče je vlak)

Konec lonec je tak, da sva uspešno pršla domov … kljub temu, da se je izkazalo, da so bili cilji previsoko zastavljeni … no … vsaj za drugič zdej vemo kako in kaj … spet.

Je pa tko … Škotska je prečudovita, žal nama je da nisva tam ostala dlje in se v bistvu omejila samo na škotsko …. mir, zeleno, divje .. folk ok.
Anglija je blj kot ne brezveze, pokrajna je precej enolična (rolling hills) in vse je ograjeno, povsod table in opozorila … in iz perspektive kolesarja butasto speljano (kljub hribčkom je prekleto strmo). Angleži so ena obična drhal .. z unimi kvazi “đentlmani” plave krvi itak nimaš kontakta (k so skriti v svojih graščinah al pa v karibih) … ostane ti “disciplinirana” a vendar divja raja, ki svoje frustracije sporšča v potokih piva, roštilja in fuzbalu. Meh.

Francozi so bili zanimivi. Presenetilo naju je to, da so precej “nehigienični” – sekreti pa to, umivanje, čistoča (angleži so to mel začuda super poštiman)  in ja … glavni problem je jezik. Trdi so … francoščina ali nič. Vsaj večina. Aja … pa Pariz je grozen. Precenjen. Sej je lepo pa to … ampak je preplavljen s turisti tako, da vse skupaj nima smisla. Podobno kot Benetke.

Žalostno je bilo bolj na koncu … z vlakom sva za nazaj brez težav pršla do Beljaka …. tle se pa civilizacija ustavi … na drugi strani karavank je balkan in provinca …. in odrezanost od sveta. Če imaš lahko iz Beljaka direktn vlak do Moskve zato nimaš pametnega vlaka do Ljubljane (ki bi po možnosti sprejel bicikle) … zato sva mogla še zadnji dan biciklirat 90km. Blo je super do Mojstrane … pol te zajebejo doma in ti kolesarska zgine 10km pred Jesenicami in te spelje nekam v gozd in hribe …. mah sej sam šimfam … sam je to tle res precej bedno zrihtan … pa tolk mal je treba …. par 10 nalepk s puščicami???

Kar se tehnike tiče je funkcioniral vse ok (no razn na začetku ko sm zjebu navoj po svoji krivdi). Nov bicikl (VSF Tx-400) se je pokazal odlično … vredn denarja. Do potankosti potovanjem prirejen stroj. Stabilen (s prtljago), zadovoljivo hitr (glede na 26″ kolesa), platišča so super (schwalbe mondial) .. da o XT in LX menjalniku ne zgubljamo besed. Pol je pa hudič v detajlih .. kot so tubus prtljažniki, busch luči, dinamo, ergon ročke (te so se snele, ampak je kriv špegu), švicarska tačka… zadeva je za svoj denar odlično opremljena … če bi kupil komponente ekstra bi koštale več … pri nas si pa upajo za podoben denar prodajat brezvezne trekking bicikle … gole. In ja torbe … ortlieb je tle pač enostavno referenca … druge ni.
Je pa res, da se je poznala odsotnost podaljška za balanco (kar se tiče erognomije in udobja)… in so posledično roke malo bolj trpele … geštel je precej velik. Sedaj smo to rešili z novo balanco in višjim nosilcem krmila. Ma važn da so mi škot to sploh uspel popravit.

Edin zavore so mal problematične … pa ne ker bi delale slabo … v bistvu delajo dobr (mogoče mal cviljo) … problem je v tem, da je to komplicirana eksotika …. pač nemci pretiravajo. In če so take hidravlične zavore (magura hs11) v nemčiji običajne, povsod drugod pač niso. In si niti ne predstavljam, če bi to crknil ali kaj podobnega … enostavno se tega ne da popraviti (olje, cilindri etc …) Zato bo treba v perspektivi menjat za navadne (v-brake).

Drugo pa niti ni … ne vem … šotor bo treba menjat (za “tunelski tip”) zarad predprostora in posledično prostora za torbe in pripravo hrane ….

aja pa tehnika … na telefonu se ne da tipkat … zato posledično ni objav po dnevih .. čeprav sem pisal dnevnik (v zvezek) … samo se mi zdej ne da prepisovat. Netbook it is.

Za drugo leto pa nekaj krajšega …. npr. 1000km v dveh tednih … dosegljivo z nemškimi vlaki 😉

Tole bo bolj kot ne zgolj zasilna objava z namenom javljanja. Zal se je izkazalo, da kombinacija telefona in gumi tipkovnic ne funkcionira v praksi.  Slike in ostale objave bom nalozu ob priliki … se dobr da se obstaja papir. Jebat ga … laptop je laptop. Kakorkoli ze … stanje je taksno:

Trenutno sva v Liverpoolu, dan za pocitek. Prevozila celo skotsko in precej severne anglije. Skotska je bila res cudovita … in ljudje in narava predvsem pa neka taka umirjena klima. Vec cajta bi mogla gor ostat. Tle v angliji tega ni. V bistvu je brezveze … natrpano, tecno in dolgocasno ( enolicno ograjeno podezelje). Zato bova kar lep kos preskocila z vlakom .. tako greva jutri do Bristola z vlaki naprej do Poola pa z biciklom.

Po skotski sva se kar matrala,  je precej gorato pa tud sever anglije je biu tud precej zajeban … tko da sva na momente obupavala in v bistvu ugotovila da so dnevni cilji prenaporni. Oznacene steze so sicer ok ….. vendar so pogosto precej tecno speljane . Beri cez vsak mozen hrib …

Kakovost kampov tudi varira .. od super zrihtanih mega masovk do tega da sva se mogla umivat v reki!! ( na arranu).

Kakor sm ze prvic napisu so skoti res prijazni in precej skulirani … anglezi pa … hja … sicer uradno ok ….. ampak so v bistvu  ena drhal. To sva imela moznost spoznati zadnjih par dni po kampih ko so le te zarad lepega vremena preprosto preplavili.

Drgac  je precej drago,  hrana je pre mastna ( npr zajtrk), v gostlnah zelo drago,  javni prevoz nekao nezanesljiv ( privatizirane zeleznice) …  skoz se neki kvari, edin vreme je neverjetno za anglijo … skor dva tedna sonca.

Dnevnik (dnevne objave)bom pa prepisal ko pridem nazaj. Interneta in stroma spet ni tako lahko dobit ( no v bistvu zmanjka casa).

Prevozila 406 milj v enem tednu (  cca 650 km ).

Slike:

Objavim ko pogrutam kako pobrisat clipboard.

1. Dan 6.7 Benetke – Gatwick – Inverness 18 milj

Pa poglejmo kako se tole pise na roke … presenetljivo hitro. Ok … clouk se pac mora zamotit medtem ko caka let … no v bistvu bulji v monitor in caka da se izpise stevlika gate-a. Prvi dan … evo ze cel dan visiva na letaliscu Marco Polo … tole z biciklom in letalom so same sitnosti. Prvo kako se sploh spravt do Benetk …. ce smo 4je in dva bicikla od tega en v skatli (se dobr da mam ogromn avto) … pol pakiranje vesninga bicikla na soncu (ok vsaj mir na parkiriscu) …. pol ubijat cajt … kar je na letaliscu drago pocetje …. in potem bicikla spravt do counter-ja. To so bli smehi … ker so bili mostiocki in prehodi ozji kot skatla. No nekak sva se prebila …. se pofockala ( bicikla tehtata 25kg vsak, sm zgleda to predobro spakiral – na sreco niso nc kompliciral, torbi pa po 13 kg) in evo sediva pred gate-i in cakava. No jst testiram tipkanje po zaslonu v kombinaciji z fast notepadom …. in stvar deluje. Bomo na gatwicku kej vec (na pravi gumi tipkovnici) napisal…

7.7 Inverness 18 milj

No na Gatwicku nismo nc kej dosti probaval ampak smo cel cajt neki dremal … letalisce je ogromno in zelo frekventno, vendar je bilo ponoci precej mirno. No ta mir ni dolgo trajal … kakor tudi ne moja naivnost da bo v nedeljo zjutraj mir. Haha ker sucker … guzva je bila ogromna, kaos totalni, zmedenost usluzbencov pa tudi. Po mukah sva se cekirala, uspela predati bicikla in se odvlekla do gate-a ter vkrcala. Ker sm biu paranoicen so mi easyjetovci se preverili, ce sta bila bicikla nalozena … sta bila … jupiii … no skoraj. Invernes in skotska lepi iz zraka, letalisce majhno, sonce je sijalo in bicikla sta prezivela …. zgledal je kot super zacetek. Pa ni bilo tako. Mi je nekak uspel zjebat navoj na krmilu, tak da se le-to ni dalo dobr zasraufat … in vijak se ni hotu odvit … super …bicikl defacto nevozen in precej nevaren..

Tako sva danes morala v startu “odovedat” se loch ness in ostat v Invernessu na popravilih. Nekak pocas sm se mogu privlect do mesta …tle je takoj treba rect da je prisoten tisti sok ko moras zamenjat pas na levo. Podzavestno gledas vse napacno …hehe. Kakorkol, da skrajsam …. uspelo mi je nadjdt v nedeljo odprt servis ( tiso, alpine bicycles) kjer sta mi modela clo uspela popravt bicikl. Po skoraj 3h drkanja …. ko je ze kazalo da se ne bo dalo popravt. In za to drkarijo hotla racunat smo dva funta!! Neverjeto, sm castil pivo vsaj … drgac pravta, da mata tako politiko, da pomagata popotnikom zastonj. Na sploh folk kr prjazen …. nekaj urdano ljuden (pac nisi navajen da te v stacuni sprasuje kaksen je tvoj dan … ne pricakuje da ji bos zacel jamrat nazaj)… nekaj pa pristno. Vsaj koncno lahko “brusim” svojo anglescino. Trenutno v kampu … tecno piha .. sicer se vedno sonce …. tale gumi tipkovica je pa sranje. Se je ze zlomila pa tudi dolgo tipkanje je utrudno. Treba bo investirat v proper tablet/keyboard.

Jutri direkt do Fort Williama, da nadoknadiva. Zihr bova vidla Nessie 😉 Interneta zaenkrat se ni.