4. dan Baja

Posted on 8. May 2013 by Miloš

7.5. 2013 Rackeve – Baja 141km

Dan se je začel zelo zgodaj in tudi zelo mokro in blatno. Ponoči je namreč scal in šotor je bil poln blata … pa še ratal mi je met en čevelj zuni in je biu pol še ta moker …. grrr. Pojedla, pospravla, posušila kar se je dalo in odšla do postaje primestnega vlaka (HEV); na najino veselje je na zaslonu pisal Rackeve ,,, se pravi vlak kljub vsemu vozi do ke. Sledila je ura vožnje z ne ravno udobnim madžarskim “s-bahnom” do nekega mesetca cca. 40km južneje od Budimpešte. Na začetku je kolesarjenje potekalo mimo nepregledne vrste vikend hišic, kasneje pa sva (info je biu da je kol. pot zanič) zavila na glavno cesto (št. 51). Uff … to je bilo čupavo. V tem trenutku se je namreč uscal, izkazalo pa se je tudi, da je cesta zelo popularna za šleperje. Sledilo je cca. 20km trpljenja, ki pa sva ga srečno prestala. Naprej je bila pot speljana po stranskih poteh, skozi različne vasi ali paralelno ob glavni cesti (so pustili staro cesto). Aja pa večino cajta je scal. Ampak se navadiš. Vse do mesta Fokto, kjer pa prešaltaš na nasip. Ta je biu zgolj makadamski, na določenih mestih slabši … ampak sva vztrajala, ker naj bi se naprej začel asfalt (tko je pisal na netu). Kurac asfalt; začela so se gradbena dela (sej zgleda da je biu clo nek napis, sam kdo pa šteka madžarščino) in tisto fino “mehko” gradbeno blato …. sploh polno vode. Blatno trpljenje. Furala safr. Pol se je asfalt res stvoril … sma je bilo že pozn in šele ob ene 20h sva pršla do te Baje (ki jo btw zaradi zgodovinskih razlogov že tako nimam v najlepšem spominu). Tle te pa pot spelje čez vsa možna blokovska naselja, dokler končno ne prideš na un kockast glavni trg. Aja pa vmes sva napadla prvi kebab (madžari rečejo zgleda zgolj gyros) kiosk. Za kamp je bilo prepozno zato sva šla v nek hotel (kaiser), 50eur za sobo. Za preživet. Sva nujno rabla pojstlo, štrom, udobje … pa tud plac kjer bi lahko oprala in posušila vse živo. O tem kako zlorabiti hotelsko sobo za pucanje čevljev in sušenje šotora pa raje ne bi.

Še malo splošno o madžarski: zelo nacionalno obarvana (povsod zastave), nekje tudi une “veliko-madžarsko-nacionalistične”; znanje tujih jezikov nikakvo – roke, noge najboljš (razn un v Budimpešti je res obvladal); jezik neverjetno kompliciran; folk načelma iskreno prijazen; sicer ponekod ofucano (stavbe, infrastruktura) … samo neverjetno čisto. Ampak res čisto. V Baji npr. niti enega grafita, nobene polomljene table …. ceste so tud ok. Ni toliko reklam kot npr. na Slovaškem. Drgač pa vidiš tudi “tipični tranzicjski kič” … različni “nivoji” … od trabantov do prepotentnih bmw/audi voznikov. Tale hotel mi je tud mal sumljiv (ni rabla osebne) … zihr majo urno postavko. Vseen pa bistveno boljš kot bizim. Da ne rečem, da sm biu prvič v tušu z radijem in “disco” razsvetljavo. Hehe. Meja je tle blizu, zato se že da ujet hrvaške/srbske postaje.

Jutri pa naprej do Apatina, zarad kilometraže ne bova šla čez hrvaško (sva tudi srečala enga francoza, ki nama je reku, da je tudi naprej blato …. grr) ampak direkt na Bački Breg in Sombor. jeeh … končno bom spet štekal folk. Aja pa še to: komarji so naju izsesal, ker ko se furaš ob reki, sam da se ustaviš te takoj napade ene 10-20 kom. Vsak od naju ma po moje ene 50 pikov.

Slike:

3. dan V Budimpešti

Posted on 6. May 2013 by Miloš

6.5.2013 Esztergom – Budapest 94km

Dons se pa ni izšlo vse po načrtih; namest do Rackeveja so “zaglavila” v Budimpešti; tako da naju jutri čaka “spet” naporen dan.

Začel se je vzpodbudno, prvi vtis o madžarski (kolesarski infrastrkturi) zelo pozitiven; z razliko od slovakov dobro označene poti (table niso razbite), večinoma pa tudi ločene kolesarske poti. No veselje je trajalo do ene Szent Andreje (al neki tacga) – una srbska vas severno od Budimpešte – ene par km je blo kr čupavih, blato, šoder in poslastica – poplavljene poti. Ob vhodu v mesto pa se je še orenk (ampak res orenk) uscal – nevihta. Še dobr, da sva lih takrat zalutala in se znašla pred nekim “burger houseom”. Treba rečt da je biu “ištvanburger” zelo dobr; bistveno boljši od unga kao fensi pred sparom. Tle sva kr dost cajta zgubia … nadaljevanje je blo pa tud kr “stresno” … poldanski rush hour v metropoli kot je budimpešta ni lih užitek. Tko da nama ni zneslo do unga mesta (Rackave) … sva hotla še na vlak (ki btw pelje do ke … ampak murphy …. dela na progi pelje sam do pol poti). Tko sva zdej v mestnem kampu v Budimpešti. Urejeno, čisto, prjazen in angleško govoreč folk, vsa infrastruktura, džabe net … bistveno boljše kot včeraj – pa tud komarjev ni tolk. Je pa res da je tudi malce dražje. Ampak jebat ga … tole je prestolnica. Jutri naprej suffer do Baje (če nama rata).

ps:
telefon je na airplane mode (brez signala gsm, baterija zdrži neverjetno dolgo 🙂 – jo krvavo rabim zaradi OSM zemljevidov).

Slike:

2. dan slovaški konec ;)

Posted on 6. May 2013 by Miloš

5.5.2013 Dunajska Streda – Esztergom 134km

Tokrat na suho … smo brez neta, sm bizgec pozabu vprašat na recepciji, sedaj je pa prepozno. Dons je blo spet kr naporno … 134 km, pršla na cilj šele ob 19h. Sprva je kazal prav ok … zajtrk med bloki, prazne ravne ceste (nazaj do Donave) in ponovna avtocesta tm okoli hidroelektrarne Gabičkovo. No pol se je pa pot dejansko končala. Včer je še zgledal da majo slovaki ok kolesarske poti … ampak kot kaže samo do Gabičkovega. Naprej bolj kot ne polom … če že so … so vse table polomljene, in to po možnosti ravno tam kjer je puščica. Neki cajta je še šlo (hvala osm mapam .. biu bi mrzel brez) pol je pa pot postala en zjeban šoder … in tist je bla orenk muka in to skor 15km (zgubla vsaj 2h na tem). Ha .. vmes je bla še ena betonska štreka in to iz unih betonskih sestavljenih plošč (vzhodnoevropski fetiš … če se je kdo vozu po češkoslovaški avtocesti do Prage ve o čem govorim) …kling klang kot vlak jebemti … s torbami na biciklu ni lih prijetno. No prlezla sva pa le do mesta Komarno … tm iskala neki za pojest .. zaglavila v neki fensi restavraciji .. bilo dobro (celo jedu zelenjavni mix ki ga v drugačnih okoliščinah nikoli ne bi 🙂 ) .. ne ravno poceni … in ja … k sva šla sva ugotovila da se junk skriva za vogalom. Grrr …

Ker se nisva več mislila jebat s šodrom in travo na uradni poti sva kr usekala po glavni cesti. 50km durhmarša do Šturova. Naporno. Sva pa le prlezla. Tale madžarski kamp je suvereno slabši kot včeri … infrastruktura je bolj kot ne relikt 80ih .. ampak ok to bi še blo za preživet … problem so komarji. Na tisoče jih je … ne smem se začet praskat 🙂 Zdej pa 3 dni popolnega nerazumevanja večine napisanega 🙂 Pr slovakih si vsaj vse štekal … tukaj tega ni.

Jutri čez Budimpešto in naprej do Rackeve-ja. Spet 120+ km. Naporen bo ta teden.

Slike:

1. dan: Wien – Dunajska Streda

Posted on 4. May 2013 by Miloš

4.5.2013 Wien – Dunajska Streda 133 km

Evo prvi dan pravega kolesarjenja. Začela pozno … pač posledica tega, da sva bila pokonc do 2eh … chitchat z Aljo in Reinijem. Le-ta sta celo nekaj cajta cincala,če bi se nama danes pridružila do Bratislave … vendar zjutraj ko sva se zbudila nič ni kazalo na to … zato ju raje nisva budila … sva pospravila … spakirala in skliznila vn. V prvi štaucuni sva sem nama še nabavil zajtrk, ki sva ga na radost mimoidočih kitajčkov (ki so zadnje čase dominanten turističen pojav) žuljila zravn “stadt parka”. Sledil je še “pobeg” iz Dunaja via Donaukanal in Donauinsel ter priključitev na glavno donavsko pot. Sledilo je 60 km perfektnih avstrijskih kolesarskih poti .. oz pot, ki je bila speljana po nasipu. Prava avtocesta, seveda odlično označena, kolesarji kulturni in prijazni (pozdravljanje mimoidočih obvezno). Sploh mi ni jasno kako lahko folk na takih poteh zaluta. Vendar zalutajo. Prvo neka italijanka (itak makaronarji … te itak povsod zalutajo), ki sm ji šenkal zemljevid .. pol pa neki .. hmm .. ne vem po moje clo američani …. glede na dobro angleščino …. ki so bili sveto prepričani, da je Bratislava v smeri proti Dunaju.

Hitr sva bla pr ex-železni zavesi .. in preletela Bratislavo po desnem bregu …. ma kr solidna kolesarska infrastruktura je treba rečt … je pa takoj vidna razlika … ljdje se zelo radi gužvajo …. po kolesarskih stezah se pomika vse živo … kultura bolj nikakva. Aja … pa slovaška … itak …kakofonija jumbo plakatov, “tranzicijskih firm”, slabega novodobnega okusa in ostankov (sicer dobromislečih vendar zavoženih) realsoc arhitekture …. bloki …hihi. Blj ene “seljačine”, ki se blazno trudijo pokazat to kar majo …. vsaj tisti ki na tak in drgačen naičin imajo … vsaj tle v Dunajski Stredi. Ok … slovaška donavska pot je bolj kot ne odlična … zaenkrat skoz asfalt .. skoz ob reki … na začetku sicer gužva, ki pa se je pol zredčila. Edin ni lih najbolje označeno (sploh kraji mim katerih se voziš) – kar sva pa midva nujno potrebovala, ker je biu v planu detour z glavne poti do mesta Dunajska Streda … ki ima kamp . Ob Donavi slovaki nimajo nč pametnga za spat. Sprva je že zgledal, da sm se mal precenu za danes (glede na kilometražo in cajt) .. vendar nama je na koncu ratal in sva pršla do kampa. 6eur za oba na noč (aja pa prijazni lastniki, kr ok zrihtano, nobene gužve, zastonj hitr net + družbo nama tle ob ograji delata dva nemška ovčarja 🙂 ). Jep zelo ok in poceni … btw: veliko pivo v lokalih 1eur … kebab 2.5 eur, solata 3eur. Je kr cenej kot pr nas … kljub temu, da so tud njim “podtaknil” evro. Za prvi dan je blo kr naporno … jutri pa “samo” ene 110km do Esztergnoma (al neki tacga) in dokončni prehod na Madžarsko stran (čeprav so tud tle btw. madžari večinsko prebivalstvo).

Slike:

Wien 3.5.2013

Posted on 3. May 2013 by Miloš

Evo .. pa sva spet na Dunaju. Spet sva se razočarala na strokovnostjo in odnosom slovenskih železnic do kolesarjev (začel se je že s šalterjem in odnosom une “prodajalke”)… pa tudi nad tem, da se je izkazalo, da sedeži ki so na kartah v praksi ne obstajajo.Še sreča, da ni bilo take gužve. Sic! So avstrijci na srečo popravili vtis – če nam ga je že neka štajerska mularija zagrenila s svojim lapanjem in razgrajanjem – na srečo samo do Maribora. Ponovno se tudi “švercava” pri Alji … tudi tokrat v meščanskem okolju centra Dunaja. Meni zelo všečno. Zelo urbano .. pa ne ala Rambo Amadeus … ampak res. Heh … čeprav je prvi vtis na železniški postaji na Dunaju vse prej kot tak ….. Kakorkoli že jutri pa dejanski štart …. cca. 120 km do Dunajske Strede…. jeee!

Bicikl 14.4

Posted on 15. April 2013 by Miloš

Tole je bolj kot ne test google map inserta.

Bruxelles/Brussel

Posted on 5. February 2013 by Miloš

Tole je bolj kot ne recap … preden pozabim kako je bilo. Bruselj je suvereno (vsaj zame) ena izmed najbolj ofucanih prestolnic v evropi. Mogoče je bilo krivo tužno vreme .. samo mesto resnično deluje zanemarjeno, usrano, prenatrpano, razsuto … Razen atomiuma (kot simbola napredka) je ostanek mesta bolj kot ne relikt srednjega veka … ok do “evrozone” nismo šli (popraskal smo le obrobje) … tisto je kot kaže svet zase.

Tole zgoraj je bolj kot ne realna slika …. pogled iz hotelske sobe btw. Hotel kot tak je pa tudi obtičal nekje v “letu 1977” …. čeprav mu ni načeloma nič manjkalo.

Anyhow … konferenca FOSDEM je bila razlog obiska … eden največjih open-source eventov v evropi … pa še brezplačen. Ogromno raznovrstnih in uporabnih predavanj in tematik… je pa res, da je ta “masovnost” meni rahlo motečna …in mogoče je tudi “brezplačnost” pripomogla k temu da se je meni zdelo vse skupaj nekoliko neoganizirano in kaotično (logistika obiska predavanj oz. migracija iz predavalnic)… vsaj v primerjavi z npr. nemškim linuxtagom.

No zravn vsega tega je bila “všteta” še OK družba sodelavcev, tone junk fooda (do konca leta nič več fast fooda), litri odličnega in raznovrstnega belgijskega piva, nočno lutanje po mestu v cilju iskanja bruseljskega “kmšja” (ufff), iskanje ovc (don’t ask the details) ter spoznavanje z delovanjem birokracije slovenske ambasade v Bruslju … skoraj bi zamudili letalo nazaj. Aja .. letenje z WizzAirom je bolj kot ne podobno pakiranju v konzevo …. počutiš se kot sardina.

Slike:

Međimurje

Posted on 19. November 2012 by Miloš

Sobota je biu dan, ko je bilo treba Vesno izbavt iz “krempljev” specialističnega usposabljanja v MS bolnici …. zato smo … sevede … dan tudi izkoristil še za bicikliranje .. pomurje je ravno to imamo radi. No dneva je bilo bolj malo (jebat ga … tak letni cajt), sam sva vseen uspela v 5ih urah zbasat not 85 km in 3 države in eno železno zaveso. Pot sva začela v Čentibi šla čez Petišovce čez Muro proti Čakovcu.

Če že za Prekmurje velja, da je huda revščina je tle čez Muro še huje. Žal … nekam ni za vidt, da bi se cedila med in mleko … in evropa je tukaj zelo daleč … še manj pa tako obljubljana nova Švica. En tak reven kič je vse skup. Mešanca propadajočih bajt z vstavki neokusno obnovljenih ali novih … pred katerimi so jasno parkirana vozila z A ali D tablicami. Gasterbajterji jasno. Drgač pa na uč … nobene bistvene razlike med svetovoma na obeh bregovih mure … meja je tm za brezveze.

Po ene 30ih km navigiranja čez ena sela in po (stranskih) cestah sva pršla do Čakovca. En đir po centru in naprej. Vidt je zgolj poceni nacionalizem (plakati, grafiti), zrihtane cerkve (novi gospodarji) in masa pekarn ter športnih stavnic. Yeah to that!. Deluje zelo opustelo. Nasploh je cel konc deluje zelo brez ljudi … al sva pa sam nabasala na tak čudn dan.

Nekje na izhodu iz Čakovca sva nabasala na otroško igrišče … na zelo čudni lokaciji poleg zapuščene avtopralnice in kafiča .. ampak je blo ok za malico. Igrala so bila pa tudi modeli še iz naših otroških časov … hehe. Sledilo je lovljenje sonca in đir do madžarske meje. le-to na srečno ni bilo toliko problematično pa tudi bivša glavna cesta je … bivša … saj promet pobere nova avtocesta tako, da sva imela mir pred tovornjaki. Je pa bilo precej čudno, ko sva pršla na mejni prehod. Le-ta je očitno opustel (avtocesta) in obupno predimenzioniran … več kot 10 pasov … dela samo en … za obe smeri. Unim policajem mora bit tm na smrt dolgcajt.

Madžarska ima mogoče res zrihtane ceste in super označene table … ampak tale kot države (okol Letenye-a) je pa res obupen. Čeprav sm tle že bil in sm Madžarsko prevozu po dolgem in počez se ne spomnem, da bi bilo tako bedno … žal. Ali je pa čedalje (spet) hujše. En tak zelo depresiven občutek… propadajoče bajte, ofucane trgovine, predpotopna infrastruktura …nekaj malega vstavkov privatiziranih podjetji (pošta, telekom) … in ja … mimo tebe vozijo še vedno lade, škode in trabanti. Res depresivno. Železna zavesa. Mogoče 1x drugič, ko bo sonce prideva sm spet … midva sva sam šibala in lovila dan, da sva pršla nazaj čez “železno zaveso” … brez kontrole.

Slike:

Barcelona part 2

Posted on 9. November 2012 by Miloš

Evo še eno “hitro” javljanje iz BCN predn se začne še zadnji dan predavanj oz. delavnice. Dons je že petek in tukaj je že opazno (oz. skoraj jih ni več) manj ljudi. oVirt workshop je pa tudi če sm iskren bolj kot ne “populated” samo z redhat uslužbenci. Predavanja so načeloma poučna, žal pa je zelo odvisno od presenterja kako zna predstaviti stvar (sploh če gre za kaj zame eksotično novega)…in če je gor en indijc z imenom “dipak šiti”, ki govori kot en indijski callcenter morš vedt da tematika rata zelo zelo hitro zamorjena in dolgočasna pa naj bo tip en super stučko.

Drgač Barcelona kot taka … zaenkrat še sonce … kolkr ga uspemo vidt, ko ob 17ih končamo z delavnico. Uspel nam je clo še mal okol it … do Sagrade in nazaj čez Ramblo peš … sinoč pa celo do Guell parka. Tale Gaudi je mogu bit na enih orenk trdih drogah. Je pa res lepo. Večer se konča v “communal” kitchen na sintetični večerji/solati in ob španskem pivo. Estrella damm … vse ostalo je šrot! Danes konec in zvečer z italijani nazaj. Se že neizmerno veselim nočne vožnje po italijanskih avtocestah … grrr.

Barcelona

Posted on 5. November 2012 by Miloš

Barselona …. sssiii … s poudarkom na s in “sesljajoče” …. hihi. Po 8ih letih spet tukaj. Tokrat po službeni dolžnosti. GeekCon … pardon LinuxCon Europe 2012 je razlog obiska. Medtem, se doma utapljajo v poplavah je tukaj sonček …. in mediteranskih cca. 20 stopinj. Ampak po vrsti ….

Včeraj v orenk dežju z avtom do Benetk … ker je blo precej gužve na cesti in blo kr stresfull … in 2x celo smrtno nevarno .. bemu makraonarje in romune …polne ceste so jih. Vmes je biu še en “pitstop” v prenatrpani Ikeii. In “inicijacija” sodelavca Nejkota v butasti svet Ikee.

No za Nejkota je blo včeraj marsikaj first time …. sploh pa letenje in vsa ta procedura okol tega. Čakajnje v ogromni vrsti za check-in … bemu so španci in italijani neorganizirani … pa spet čakanje na boarding … pa čakanje na vzlet …. hihi …pa vzlet ..polet in …lej koliko lučk na tleh …. hihi. Jst sm vse to prespal … in baje še orenk smrčal. Uneventful … tale AirOne je sicer po mojih relativno skromnih letalskih izkušnjah blj kot precej “podn”. Nobenega razvajanja … še več … prvič sm vidu .. ja je pred tabo na zicu un “swipe” za kreditno potegnt … džizas … en poteg 5min gledanja tvja … sam kot kaže sistem še ne obratuje. Phew.

Ampak preživel smo … el capitano Botega (al neki tacga) nas je varno dumpnil v Barceloni … tle pa sm prvič doživel da je prihod direktno na gate in potem skozi (!!) boarding vrsto … svašta. Je pa Barcelonsko letališče ogromno … in zelo nobel. Teli španci majo zgleda fetiš na letališča … baje jih gradijo kar tako …. da zevajo pol prazna …. nova. Na prvi pogled se niti ne pozna, da si v državi kjer je orenk kriza in kjer je 25% ljudi brez službe … grozne cifre. Hotel pa je bolj kot ne en študentski dorm …. modreno … in uporabno in predvsem zelo blizu konference … ki je zgolj ene 10min peš stran.

Konferenca je pa zelo .. linux “big-guns” attendees … zanimive tematike in kar nekaj ljudi … čeprav sm si predstavljal da bo vse skupaj precej večje.

Bomo videli kako bo jutri … ter predvsem v sredo, ko se začnejo delavnice. Precej bolj resno je vidt tole vse skupaj npr. v primerjavi z Berlinom … ki je bil zelo “nemško” in sektaško obarvan … tle je precej bolj corporate sveta … čeprav se najdejo orenk čudaki, da še Nejkotu ni nč jasn … 😉

Washington D.C

Posted on 13. September 2012 by Miloš

*tole bo dolg post … ker se mi da pisat 🙂

Zadnji dan v New Yorku (soboto) sva preživela precej zabušantsko. Pozno vstajanje in še poznejši zajtrk in kosilo (Wendy’s hehe … in to v kleti kjer sprva ni blo nbenga ..pol se je pa zravn usul cel fakin klas argentinske mularije … še hujši so k španci kar se tiče lapanja). Kao sva hotla ta dan mal pogledat po štacunah in neki šopingirat … paz da. Nbenmu se ni dal … kamrkol sva celo šla pogledat v centru (okol ESB) povsod neverjetna gužva al pa “tečna” štacuna (folk, klima (s temi klimami res pretiravajo, Vesna je zbolela zarad tega)); kakorkol najn šoping se je porazno končal. Ne rečem, da ni … nabavt se da najbrž vse in to tud precej cenej (npr. cunje), kljub NY davku. Sam kurc k se ti res ne da cajta posvečat temu. Sm pa zato naštudiral kje so knjigarne … hehe … sploh ena je dobra (Book OFF), kjer prodajajo rabljene knjige (oz. ti jih knjigarna tudi odkupi), super stvar, zelo poceni knjige (1-7$ !! npr.), stvar v osnovi japonska (zato več kot pol štacune sam japonci in japonske knjige), nam najbližje v Parizu .. pravi men prodajalka … yeah sure … bom skoču ke bajdvej. Pa še Barnes&Noble je biu zravn … heh .. tako, da namest s puloverji, supergami in ipizdarijami (kar kupujejo ostali “normalni” turisti) se zdej vračam z nabutanim rucakom knjig.

V nedeljo pa je blo konc NY in sva spet tako ponovila vajo z Megabusom in se odpravila v Washington .. “di-si”. Vožnja z busom brez posebnosti, tekoče in brez težav. Nasploh je treba rečt (škoda ker nism nč vozu), da njihov avtocestni sistem zgleda precej poštiman. Tale del SV (New Jersy Turnpike) je res wow. Na nekaterih mestih clo 10 pasovnica (2×5 v eno smer!!), vse prekleto (še preveč) označeno … pri američanih na ac vse piše kaj morjo narest (ni simbolov) tud najmanjša malenkost … kar zna bit malo utrujajoče .. ampak … glavna ugotovitev … čeprav je sama družba šizofrena … na AC noben … ampak res noben ne divja. Promet je res tekoč …. vsi pasovi so enakovredni (prehitevanje po desni) in ja …ni tko kot pr nas da se ne upaš it na lev pas ker je poln manijakov … tle tega ni. Zelo zanimivo. Je pa očitno .. ko opazuješ celotno infrastrukturo , da je vse … ampak res vse prilagojeno avtomobilu … malo verjetno je, da se bodo hotli američani prilagodit ali spremenit ob morebitnem pomankanju …

No v D.C sva pršla 1.x čez dan in pol sva mogla čakat še ene 4h v centru …. najni gostitelji so nama sporočil, da pridejo dam šele ob 19:30. Ok … ni panike … in sva “zaklošarla” v centru …. z rucaki. Mhja … zaklošarla… Washington, kolkr je po eni stran zrihtana prestolnica (showcase capital) kjer je očitno moč in predvsem denar … po drugi pa resnična beda … v življenju nism vidu tolk klošarjev na kupu …resnično ogromno ljudi brez vsega, ki živijo na ulicah. Beda Amerike. prvi vtis je biu, da gre za precej “sterilno” in umetno mesto, kar delno drži. Ni te norišnice New Yorka … vse je poštiman in vse stavbe ..ok večina so neki zvezni uradi ali ministrstva … birokracije kolkr češ. Edin chinatown (neuradno centr) zgleda kolkr tolk živ .. pa čeprav je ta chinatown v primerjavi z newyorškim resnično patetičen in bolj za okras. Je pa par dobrih lokalov za jest tm. Sploh ena restavracija (mislm, da je chop’t) oz. solatni bar … naročiš tip solate .. že “predefinirano” ali custom , jo pred tabo seseklja, nafila z prelivi ipd., dobiš kruh, in voila … cela skleda .. naješ se res … od solate. Hm .. kdo bi si mislu, da jst to propagiram. Ampak drži. Ne bi se branu česa tazga v LJ; sej cene bi ble najbrž iste … pa pr nas bi hipsterji ke hodil … speaking of which … čez cesto je bla štacuna “urban outfitters” … katere lastnik je btw ultradesničar … heh res ampak res hipster štacuna … vse te kvazi “rebel” in “non-conformist” fore … na prodaj. Vse kar hipster potrebuje … lomo fotič, iphone ovitek v obliki kasete, neko kvazi politično majco … lahko tud cccp gor piše (btw . zravn cccp je znak r – kot registred trademark !!??) in seveda vinilke … njabolj kr set vinilk … bruh.

No kakorkol že … z metrojem sva se odvlekla do predmestja (zrihtan metro … se vid da je novejšega datuma in da je dost stvari narejenih v evropi … 🙂 ) kjer živi ta familija oz. par kjer mava sobo. Heh .. prava ameriška suburbia. Bele ograjce … veranda … hiška … driveway. Pravo ameriško doživetje. No ta familija oz. par ni tak tipičen. Žal je prisoten sam mož, zaradi smrti v familiji je žena (ki v bistvu organizira vse skupi) skupaj s psoma (zlatima prinašlcema … pa lih zarad tega sva hotla sm 🙁 ) šla nekam v Minnesoto al nekam .. v glavnem k družini. Škoda. Ampak jebat ga. Mož .. Aaron je nek direktor .. neke neprofitne org. za promocijo prostovoljstva in precej potuje … tko da npr. sva zdej že drugi dan sama v hiši. Neverjetno kako so odprti in zaupljivi .. res … mejčakn kulturni šok .. ko ti tko na lepe oči skor (ok sej res da neki plačava) prepusti bajto. Pravi, da do zdej še ni blo problemov. Žena (Geenen) pa itak dela od doma (neki z izobraževanjem) in kolkr je vidt je ona motor vsega tega … se vidi po detajlih … pa tud značajsko kot kaže sta taka, da hočta čim več spoznat (precej potujeta) in .. ja … rada spoznavata folk ki hodi k njima .. no res škoda, da je ni. Je pa bajta in naselje res odličen vpogled v življenje američanov (ok tadva nista tipična .. to smo ugotovil) in ja … je tk kot po televiziji … hehe … masažni stol, kamin . velik hladilnik, poštna reža v vratih, zadnja vrata (brez odprtine za psa) na (res velik) vrt … pa naselje hiš …. ni lih neki fancy … in ni tipična (bela) suburbia … čeprav so hiške pa volvo spredi. Živi precej črncev in latinosov (v hišah)..to da soseski nek normaln feeling …ni kot bronx …storgo ločeno …aja pa še en blok je zravn, nižje je glavna ulca z tipičnimi ameriškimi (franšiznimi) štacunami in fastfoodi … tle blizu je pa “kwik-e-mart” … sam da ni Apu not ampak neki kitajci ..hehe. Pa zravn je srednja šola … oz. dve …ena public in ena privat (zrihtana) katoliška … eni menihi se okol šetajo pa vatikanska zastava plapola … phew. To je Hyattsville … D.C suburbia … ki ima metro. Ki te ap-cap prpelje do centra. Center pa kolkr sm že napisu .. showcase … federalne stavbe in masa birokracije. Kar je res dobr v Washingtonu je Smithsonian. Para-državni sistem muzejev in kulturno-znanstvenih ustanov oz. muzejev. In vsi so brezplačni. Ogledala sva si Art, Science/Natural (osebno boljši kot v NY) in ja Vesoljski/Letalski … to je tisto pravo. In tle majo američani kej za pokazat. Žalostno je, da je to tud vse … kar naj bi bila prihodnost je sedaj že v muzeju. Ampak ja … muzeja (en v centru in en na letališču Dulles) sta res “wow” in je marsikaj za vidt. Vidt od blizu pravi Space Shuttle je za nekoga, ki ga vsaj malo to zanima res …no zanimivo.

Drugo kar je v D.C -ju je pa itak bolj kot ne povezano z ameriško “državnostjo” in to sva obdelala po kratkem postopku … tisti spomeniki, jezero, Lincoln-a, pa belo hišo (od daleč sicer) … mhja in to je to. Dons je pa Vesno zvil (prehlad in vročina) .. tko, da sva ostala “doma” … itak naju jutri čaka več kot 24h povratek domov (vlak do NJ pol pa spet letenje) in vožnja iz Budimpešte. To je to … kar se Amerike tiče. A se splača vidit? Se splača vidt … odvisno od posameznika pa je kaj bo vidu in kako to doživel. Jst lahko samo to rečem, da smo doma lahko srečni, da imamo to kar še imamo … ker tega tukaj v zda si ne želi met noben pameten …. vprašanje pa je kolk pameti majo kurci k nam to doma “uničujejo” …

Slike:

Philadelphia

Posted on 10. September 2012 by Miloš

Za petek sva mela v planu izlet izven mesta, norišnice New Yorka se človek hitro prenaje … in če sm meu sprva v planu še nore ideje,da bova kolesarla do West Pointa in naprej (in nazaj) … kar nanese več kot 100km se je na koncu zreduciral na avtobusni izlet do Philadelphie. V lastni režiji seveda. Karte sva kupla pr firmi Megabus (low cost avtobusarija) …. yeah .. kako mega. Itak plačaš in lahko kupš samo prek neta, dobiš reg. cifro in to potem pokažeš (sprintaš al napišeš na list) na postajališču ob odhodu busa tipu, k tm rihta stvari (al šoferju) … simpl ko pasulj. Sistem dejansko deluje, čeprav odhodna postaja v NY deluje mal kaotično … no v bistvu sploh ni postaja ampak štreka pločnika na robu mesta …in folk k dokaj disciplinirano stoji v vrsti in čaka različne buse. Aja pa busi so evropski .. kar deluje precej domače … no karkol je tle “evropsko” je hitro precej domače. No za majhen denar (40$ povratna za oba … vlak bi koštal 120$) sva se odpravila v Philadelphio. Kej dost o mestu nism študiral al pa da bi me posebi zanimalo, hotla sva le vidt še kako drugo mesto. Razn tega, da sva vedla da je iz tm “Rocky” in da so tm podpisal uno njihovo dekleracijo o neodvisnosti. No sej ta Rocky je v bistvu glavna atrakcija v mestu oz. “njegove” štenge …. noben ne hod ke v un muzej .. vsi se sam slikajo na štengah … “us included” … je pa razgled na mesto lep.

Sledila je šetnja skozi center oz. glavni ulci .. mesto je precej simpl za orientirat … S-J vmes pa glavna ulca (Market st.) …na Z pa ogromna (art deco) železniška postaja. Čeprav zgleda ogromen je Philly v primerjavi z NY občutno manjši in predvsem občutno manj “živ”. Ni take nore gužve in mase ljudi kot v NY. Tko da se ga da hitr zaobvladat. No če odmislm tiste njihove patriotske in liberty fore, ki jih je v mestu ogromno in mene absolutno ne zanimajo ,, je biu po turistični šetnji skozi “old town” cilj en pajzl kjer prodajajo un njhov znan cheesestake …. tist je za vidt in za probat. Kalorična šok bomba. Pa kul šetnja skozi italijansko tržnico. Tle mal stran od gl. ulce je mesto prav všečno, tm kjer so hiše urejene (rdeča opeka) je res zelo lepo. Sva pa midva hitr obupala in se zavlekla v park (fontano) in čakala na odhod busa nazaj. Pa še pasje vroče je blo. Še dobr da sm odkril une njihove kozalrije ala “slush” kar je spasiran led z aromo nečesa (kola v tem primeru). Blah .. bo treba celo jesen biciklirat v službo vsak dan … sm tolk prenažrt od njihovga junka.

Slike:

Amerika …. tvoja usta so polna moči

Posted on 8. September 2012 by Miloš

Še za pisanje bloga je treba orenk discipline. Ki pa jo meni kronično primanjkuje. Evo .. tle je sobota … zunaj grdo ščije … (Manhattna se ne vidi skozi okno) … dons sva se orenk naspala (sva prekleto izmučena) … polna sva žuljev … umm… po tvju je pa tip, ki liže tipkovnico in ford focus v barvah NY yankees-ov … wtf?? Nova ameriška ikona pravijo …. sure. Pač Amerika .. šizofreno vse skupaj … že počas načenja možgane. New York kot tak je pa sploh norišnica. Ok … torej recap zadnjih treh dni. V četrtek sva nadaljevala nucanje in tour de ny pass atrakcij. Sva pa šla zjutraj na zajtrk v en diner (zah. manhattan), scena kot v filmih, še preveč prijazna (grška) natakarca, obilne in okusne porcije omlete, kava, pijača in zastonj sok (najbrž zarad tega ker smo oboji iz evrope … pa še mal grško znava … hehe). to ma seveda svojo ceno in tak zajtrk npr. stane cca. 20$ … kar niti ni malo (cca. 15$ v junk food sceni). Pol sva si šla ogledat letalonosliko in podmornico (priročno zasidrani o ny obali). Zanimivo, pač demostracija ameriške moči .. pa take fore.

Pol sva ponucala avtobus (mestni seveda) in se odvlekala v center do “moderne galerije” (MoMA) … orenk gužva … ker to je pač “must see” v ny. Je pa muzej res vreden obiska, precej “novih” stvari, modern dizajn (tehnike), kar mene zanima (Iskra ete-80 nism vidu) in ravno prav zgodovine (Picasso, Monet etc …). Ker sva mela še neki cajta in sva jasno hotla čim bolj ponucat pass .. sva šla še čist na jug do židovskega muzeja in skyscraper muzeja. Oboje zanimivo; čeprav muzej stolpnic malo “premajhen”. Dan zaključila z “nažiranjem” v solatnem baru v Fultonu. Nama je ta štacuna ratala kar všeč. V četrtek je bla ista scena … zjutri vstat .. čim prej na drug konc mesta (Queens) za ogled muzeja oz. science parka (ostanek svetovne razstave). Par ma cel kup interaktivnih eksperimentov in je namenjen predvsem otrokom … je pa tud za nas zanimivo. 😉 Tud tle se nism mogu znebit občutka, da stvar propada … mislm, koga pa še zanima znanost. Nazaj grede prot Manhattnu sva se ustavla v štacuni s spominki (uradni od mesta – ki ima zato svede zelo “ne-tržni” delovni čas) in pol še lutala za pošto oz. znamkami (na koncu dobila qr kodo iz avtomata … phew). Tale njihov poštni sistem deluje zelo stiff. Ko sva se prebila čez to sva se spet odvlekla do Battery parka in si rentala bicikla (jap tud to je vključen v ceno ny passs-a). bicikla sta bla blj za en kurc … sam dost, da sva odbiciklirala čez Brooklyn bridge (do sedeža jehovinih prič .. hehe) čez in nazaj čez Manhattan brdige (in padla v kitajsko četrt – noro) ob obali nazaj do parka. Zdej loh rečeva, da sva biciklirala po New Yorku …ma sej bicikl niti ni tolk slaba opcija za po mestu se prevažat (ker promet ko je večinoma stoji), metro je pa … hmm.. včasih čuden.

Nazaj prot Midtownu sva šla z “vodnim taksijem” …. kar je drugo ime za non-stop krožno turistično križarjenje z sicer zabavnim vodičem in ogledovanjem kipa svobode. Skipal so nas pr letalonosilki in spet sva ponucala bus, da sva pršla do centra … in šla še do zadnje “turistične” točke … Empire state buildinga. Gužva … vendar sistem je namazan, tko da smo relativno hitr pršl gor. Jap … dejmo rečt, da je kej za vidt. NY je pač ogromen. Včeri sva šla v Philadelphio, ampak to bo v drugem postu. Ne da se mi več pisat.

Slike:

Pit … i to je Amerika

Posted on 5. September 2012 by Miloš

Se spravljam napisat en “politični” pamflet … sam se mi spet ne da. Tle je zdej jutro, znaj je oblačno, spet se bo uscal, midva se morva pa zrihtat, da se odvlečeva do Manhattna – pač un NY pass je treba ponucat do konca, pa tud če ščije.

V ponedeljk je biu tukaj “Labor day” … njihova varianta 1. maja, ki sevede zaradi ideoloških razlogov ne sme bit 1.5 .Pa v Chicagu se je vse začel .. anyhow …. prvo sva zjutri šla do Bronx zoo-ja. kar všečno in zrihtano. Je tudi kej za vidt, čeprav sva iskreno pričakovala, da bo precej več. Je pa sevede glavni poudarek tudi tam na žretju in trgovini … orgromne “restavracije” (junk seveda) in cel kup štacun s spominki. Prav creepy je vidt kako se otroc oz. dojencki nažirajo z hrenovkami in ogromnimi količinami kole. Ko sva prepešačla živalski vrt (seveda obstajajo “vlakci” za …khm .. bolj obilne) sva se vsedla na metro in odvlekla na čist drug konc mesta (in za to porabla več kot 1h na vlaku) … Coney island. THE luna park in zabavišče + plaža za newyorčane… ogormen boardwalk …in jasno masa ljudi … spet glavni motiv — žretje. Spet sva mislila da bo večje, pa niti ni. Tm se nahaja tud NY akvarij .. zato sva šla pogledat. Ni lih Seaworld (orke) sam še kr zanimivo.

Včeri je biu pa prvi dan “nucanja” NY Pass-a, zato sva mela v planu obdelat čim več muzejev. Šla sva v AMNH in Met, ter v muzej seksa. Pa še v madame tussauds in ripley’s belive it or not sva se ustavla (k je blo lih eno zravn druzga). AMNH je vreden obiska, zelo zanimve in kvalitetne stvari (diorame živali), Met …. moderne stvari so ok … evropsko renesanso lih ne prebavljam, ameriške vaze iz l. 1879 in NJ me pa sploh ne zanimajo …. Če se pr angležih vidi kako so vse nakradl … se tle lepo vidi kako so vse pokupil. SexMuseum je zelo zanimiva stvar … vse in še več o … seksu. Madame Tussauds je pa sprva (sm biu prvič) zanimv pol pa hitr ugotviš da je vse skup brezveze … neke lutke tm, da se loh slikaš z njimi. Mhja. Ripley’s je pa bolj kot ne freak show muzej. “Freak show” je tm kjer midva trenutno bivava… škoda k ni več fotk … sam ponoč mi ni lih za vn vlačt fotič … okol tebe pa 30 portoričanov, ki posedajo na pločniku. Je pa žalostno in grozno kake nepravičnosti in razlike so tukaj. Ampak o tem drugič.

Slike:

New York

Posted on 3. September 2012 by Miloš

Evo .. sicer se mi kej dost ne da, sam ker mat že teži po telefonu …. Tle je zdej jutro, lihkar se odpravljava neki pojest (spet en junk breakfast) tle nekam v Mott Haven-u 8tako se imenuje ta del Bronxa) pol pa narpej v Bronx ZOO. In je ta Bronx kar “simpatičen”; zanč ponoč je blo kr creepy, čez dan pa ne zgleda tolk slabo. Kot sm že reku zgleda in je pristno, turistov ni in to mi je všeč. Ker center (Manhattan) je biu nabit. Sva šla včeri ke, pač prvi dan … sva brezciljno lutala (ok prvo sva šla po une karte NYpass). Prepešačla sva cca. 60 blokov .. od 51st do Battery parka. Džizas … je ogromna zadeva tale New York; ne vem če sem meu kje drgje tak občutek. Na Broadwayu je biu nek semenj, pa je blo zaprt, velik ljdi, zelo živo. Vidiš marsikej.

Drgač pa ja .. filing je še zmer tak kot da sm to že nekje po tv že vidu in doživel .. zdej si pa v resnici tukaj. Heh.

Par opažanj: gotovina je tuakj passe; cela znanost se losat 50-dolarskih bankovcev; ko potegneš kreditno ni nobene preverbe (just sweep …), folk, ki se mu ni treba ukvarjat s strankami je neverjetno prijazen (potegneš zemljevid vn, takoj pride en ata tekač in ti hoče pomagat); po drugi strani pa uni nesrečniki, ki imajo opravka s strankami niso lih polni življenja. mora bi jeba, ko si res prisiljen v tisto osladnost. Hrane je seveda kolkr češ, junka ogromn; na zajtrk sva šla v mac.-a (itak) .. sam za kosilo pa nisva mogla …. na srečo sva nabasala na par supermarketov (po moje bolj fancy verige) ki imajo že prpravljeno hrano (buffet) in ti stehtajo. Dobro in okusno, bolje kot junk … ni pa tolk pocen jasno.

Metro (subway) je suvereno najslabši, kar sm jih vidu do zdej (postaje, infrastruktura). Ok res, da je med najstarejšimi sam vseen; not je tako pasje vroče .. pol ko pa stopiš na vlak pa morilska klima. Nasploh je tak prvi občutek, da so javni servisi resno podhranjeni … in da vse kar je konkretnga bilo zgrajeno v času takoj po 2. svet vojni oz. do prihoda “liberalne” privatizacije vsega. Ker .. seveda … blišča in bede je ogromno.Sploh ko greš do financial districta in famoznega wall streeta. Phew.S tole fotko bom še zihr meu probleme. 🙂

Blišč je npr. tud Applova štacuna kamor sva pršla čist po naključju (ko sva šla od UN do C. Parka). Gužva neverjetna. No me je pa dodatno utrdil v prepričanju, da njihovih izdlekov ne bom meu. To ni trgovina. To je cerkev, uni geniji so duhovniki, masa folka pa romarji. Steve Jobs je meu tud nezakonske otroke. Hihi.

Slike: