6. dan

Regensburg 0 km

Dan za zabušavanje; kar je bolj kot ne točno to kar sva danes počela. Pa še vreme je bilo obupno; malo scanja, malo oblakov pa mraz ko prasica. Sva rekla da bova prala cunje … in sva jih … v pralnem stroju …. zajebala program ni ožel, dala v sušilc (hvala BA)….nč posušil …. dala na štrik ….vmes uscal … še enkrat sušit … čista “A je to” scena … sramota. Popoldne šla pogledat Regensburg; tipično nemško mesto, lep altstadt in potem v lov za bankomatome in pristanek v neki piceriji, ki je očitno v lasti hrvata … plakati za Pag na stenah in vezenina “Anđele čuvaj me” na sekretu (ni lih Porsche kot včeri) … aja pa čevapčiči na meniju. Še eno noč tukaj … zdej so nam zeltplatz okupiral madžari … džizas kera horda … kao enki kolesarjo; spremlja jih pa kamion … pol enih stolov, šotorov, blazin, miz … ter predvsem hrane. Takoj so vse okupiral in začel delat gulaš al paprikaš al kva že …. bemti hune. Jutri naprej proti Passau-u.

ps: končno net (5h/ura … pr švabih wlan blazno komplicirana in draga zadeva kot kaže; sm se mogu podpisat).

5. dan

Ingolstadt – Regensburg cca. 85 km

Že peti dan. Prilezla do Regensburga, sva na polovici poti (praktično). Danes naju je cel dan lovil dež (padal sinoči) a nikoli ujel, res mava srečo glede vremena. Pot danes potekala večinoma dobesedno ob Donavi, na nasipih ali tik ob reki (pred sostesko), zato nekoliko slabši makadam; pa tudi manj naselji ob poti, z razliko od včeraj ko sva obdelala 1000 in en dorf. Danes tudi nisva klošarla v parku (ker jih ni blo) ampak sva “zaglavila” v enem Biergartnu …. prvo hotla na pico, sam butasti italijani strežejo hrano šele od 17h naprej … e ko jih jebe … Hans nima sieste. Ma pa zato odlične mesne solate in še boljši steak mit zwibel und kartoffel … bilo je njami. Aja … pa še en detajl … v sicer perfektno zrihtanem moškem WCju …. plakat Porscheja 911 … svašta.

Sva pa zdej prilezla do (če ne štejem Dunaj) največjega mesta ob poti, Regensburga. Spet en kao fancy in predvsem drag kamp z vso infrastrukturo, ki pa jo tokrat dejansko misliva ponucat (pralni stroj, wlan, štrom!). Ja .. drag pa je … 12eur po glavi … kar se ti zdi drago, ko si dva dni nazaj plaču 5,5 eur po glavi! 😉 Aja .. tud ta kamp je tipično prikoličarski/avtodomarski in poln nizozemcev, dancev in podobnih, ki vlačjo svoje prkloce po celi evropi. Kolesarjev bolj malo. Za sosede mava pa .. hmm … en američane, ki so si postavili vojaški tabor (maskirni šotori …. heh); familija, fotr podaja žogo s tamalim (un ameriški fuzbal) in skoz lapajo … in to z južnjaškim naglasom (alabama … yeah). Prvič vidm američane (v evropi) kampirat.

Jutri dan za pavzo … zabušavanje, pranje, net … hrana in ogled Regensburga …. spomnem se 7 let nazaj, da majo BurgerKing na železniški … hihi. V soboto pa naprej do Passaua (v dveh dneh).

Slike:

4.dan

Dillingen – Ingolstadt 100 km

Nič novega … vse kot po maslu. Danes prevozila največ do sedaj. Imela odlične razmere, nekaj malega sonca, več oblakov, med vožnjo nič dežja. Je pa scalo čez noč in zjutraj, tako, da je bilo kar nekaj stvari mokrih (sploh tisto kar je ostalo na “štriku”) in sva zdele porabla kar neki cajta da sva to sušila, predvsem šotor.

Pot še vedno odlično označena, urejena, nekaj malega klancev (kar upočasni tempo); večinoma po gozdovih (makadam), ločenih koleasrkih poteh; v mestih te pa (načrtno) spelje skozi center. Kar je ok; ker potem poiščeva štacuno, nabavim za jest in “zaklošarva” nekje v parku, ko se nažirava s solatami, salamo in kruhom 😉 Who cares. Važn, da je dobr, da se najeva in da prideva “pocen” skoz. Glede tega bi se dal marskej rečt … glede cen tukaj in doma. Ni razlike, oz. je tukaj vse ceneje (štacune, pekarne, kampi); in vsega je več in bolje poštiman in ohinsploh organiziran, nemci pač ..ordnung…. blj ko spoznavaš … bolj se počutiš gladko nategnjenega …in to brez vazelina.

Zdej sva v Ingolstadtu …. Audiland …. v nekem mega kampu (edinem žal); kamp poln bavarskih pavšalistov (kičasto urejene prkloce); nizozemcev (staro in mlado v svetu caravaninga) in kojekakvih padalcev …. tlele mava dva angleža .. oz. škota …. tipično zavaljena .. ampak mata pa spimpanga audija… ne morta verjet, da sva prekolesarla že 400km … hehe.

Jutri Regensburg (vmes pa še vožnja s čolnom)… pol pa en dan pavze … moram nekje net in štrom dobit.

Slike:

3. dan

Ersingen – Dillingen, 85km

Za tretji dan velja isto kot za drugi; smooth and efficient. Ok razn obvoza čez Gunzburg, smo skor zalutal … drgač še vedno vse odlično označeno. Še več … nevihte par tednov nazaj so nardile kr dost škode po gozdovih in hišh; par gozdnih poti je posledično zaprto …. vse jasno označeno, table za opozorila in obvoze vsepovsod. Sama pot mešanica praznih cest, makadamskih kolesarskih poti in (danes predvsem) precej prometne mestne vožnje.

Vreme, vsaj večino dneva idilično, le sedaj na koncu se je uscal … ampak je lihkar mimo. Kamp v Dillingenu tik ob Donavi …in poln francozev … dobesedno. Od ene 15 ljudi jih je 10 francozov … in to neke familije, ki kolesarijo z otroci (dojenčki!) in neki čudaki, ki očitno tole pot pešačijo. Ah well …
Drgač brez posebnosti …. razn tega, da se Vesna pizdi da sm (pre)pečen od sonca.
Jutri naprej do Ingolstadta.

Slike:

Drugi dan …. 9.7.2012

Spet brez neta, spet pišemo na “suho”. Smooth and efficient bi lahko rekli v dveh besedah za danes. Naredila spet 90km od Singmaringena do Ersingena (malo pred Ulmom). Pot odlična, prelepo, urejeno, zanimivo … na začetku ravno, potem nekaj klancev ampak nič preresljivega.

Že drugi dan imava … ampak res prečudovito vreme; čez dan cca. 25 stopinj … na nebu na tisoče oblačkov, ni vroče, veter pihlja … idila. Edin sinoč je blo mal mrzlo, in ker je Vesna bolj zmrzljive sorte sva dons zabila kr neki cajta v intersportih zarad nove spalke in armaflexa (ena izmed napihljivih blazin ma feler … pušča; bo treba to pol pr Petri reklamirat). Se je kar nekaj stvari izkazalo za napčne v praksi, npr. spalke, količina cunj, izbira obutve; pa tudi npr. “nepravilno” planiranje postankov in organizacija prehranjevanja. Če sva bla včeri še v mestu (v kampu) in sm lahko šu “h kitajcu” po nudlne, sva dons končala v eni vasi … brez hrane in vode. No je bla edina gostilna odprta in tako sva jedla Schwabishesalad mi kase,wurst in nevemkajše … in pivo … aja solata zakon. Bolj malo zelenja, ampak zato toliko več mesnin. Me like. So pa teli švabi (dobesedno, ker tole je švabija) blj na izi sorte tle. Pač en kleine dorf 😉

Evo en live intermezzo …. kolkr mam rad čehe kot slovanske brate in proizvajalce odlične športne robe, se nikakor ne morm načudit njihovi “primitivnost” in prekleto čudnim … češkim navadam. Tipsoni tlele zravn so lihkar začel po tleh nabirat les za kurjavo. Ok .. sej je tle communal roštilj … sam da se jim da ob 20:30 kurt, roštiljat in ne vem kaj še …. zihr majo polne kolesarske torbe mesnin od doma. Eh … svašta.

Nasploh bi se dal kr razpisat o profilu ljudi, ki jih (v teh dveh dneh) srečujeva na poti. Včeraj (nedelja) je bila večina dnevnih izletnikov, večinamo penzionerjev; danes bolj malo ljudi .. arbeit pa pa to. Od “popotnikov” pa od boemskih nizozemcev, prek francozev 8te so itak posvsod) do raznoraznih solo čudakov, ki vlačijo kolesarki avtodom s seboj. Aja pa ene par čarovnic na kolesih sva vidla (dobesedno) … kot kaže je tale pot tud eno “romanje”.
Jutri naprej … mimo unga kurbišča .. Ulma do Dillingena.

Slike:

Nedelja 8.7.2012

Ker interneta ni … si bo tole treba beležit drgje in potem objavit ko bo stvar na voljo.

Po začuda lepo prespani in mirni noči v kurbišču v ulmu (madžarska delovna sila čist tko btw)…. e sm že pozabu ime … neki turškega …. btw … pravi tip meni .. aus holland … aber naturlih …. joj turki … v glavnem ja …. sva vstala .. spizdila že ob 6ih … lovila vlak ob 8ih … na postaji neki jedla … še dobr da za pultom dela frau ….eee … ma neki na ić … smo se v glavnem hitr razumel kaj rabimo … vlak sicer starejši (tole bo že tretji tip) ampak ustrezno predelan in zelo uporaben za kolesa.

Ob 11h končo prispela do izvira Donave (Donaueschingen) in začela pot (btw … uradni izvir donauquelle je turist trap … tko brezveze). O sami poti, pokrajni, urejenosti, markacijah in “cestni podlagi” nimam besed … če bi jih meu bi bilo vse v superlativih … švabi pač znajo zrihtat stvari. Res mislijo na vse. Skor tko kot pr Nizozemcih.

Anyhow … končno začela konkretno kolesart; prvi dan 90 km .. od Donaueschingena do Sigmarinena. Tukaj sva v (načrtovano) v kampu. Ni bordel …. 😉

Slike: