Tukaj gre baje tekst …. no shit 😉
Po parih letih bi pa bil čas, da kaj novega napišem …. torej …. sveža slika iz Dublina 😉
V iskanju Irish kofeta …
V bistvu se tolk cajta spravljam neki napisat, da na koncu zgubim rdečo nit oz. se nakopiči preveč zadev, da se mi posledično ne da več kej pamtnega napisat. Bom probal z metodo, ki sm jo videl pri BA (po nekem pisatelju?) in sicer opisovanju po alinejah:
-ubijam cajt in čakam da spizdim od tle (letalo zvečer)
-prej bi si skor nogo zlomu na pločniku…
-kar pomeni dvoje: lahko bi koga tožu … in se na mojo grozo spoznal z njihovim zdravstvenim sistemom in zavarovanjem
-a sem reku da mi tale amerika deluje šizofreno?
-na srečo sm zadnje 3 dni brez tvja in mi ni treba gledat reklam za zavarovalnice
-tle je mraz … včeri je snežilo (zjutraj) .. danes šajba
-ok … Boston je še kr evropsko mesto … kao
-vendar po drugi strani (vsaj s tistim kar sm drgje po zda vidu) nč posebnega ….
-mogoče ni tolk mcdonaldsov … je pa zato tolk več dounkindountsov (na vsakem vogalu)
-spet je jeba ker samo mesto vidiš … treba it vn … v notranjost
-science muzej (znanosti) je zanimiv … sicer bol otročje stvari, sam eksperimenti s štromom so zakon
-sej sm reku da je vse skup šizofreno … ?
-mah … spet se mi ne da več pisat 😉
Slike:
Javljanje iz države kjer je glavna preokupacija šoping in kjer se po teveju vrtijo reklame za …. zdravstveno zavarovanje … itak …. ter (to me je fasciniral) …. pazi to: odvetniški lešinarji roaljo po teveju: če ste ta in ta in ste npr. mel dializo ali “hip replacement” (menajvo kolka) itd itd … zdej smo odkril da je neki narobe … pokličte nas pa jih bomo iztožil za maste pare ….. ker ja …”we care”. in to v prime-tiem terminih na glavnih tv postajah. Une naše odškodnine so pravi amaterji.
Ja v glavnem … kljub temu, da je to kao najbolj cviviliziran del zda je kljub temu še vedno precej šizofreno (med rajo)! Tle pa npr. kjer je konferenca (en del komplkesa harvard … mislm da so tle medicinske zadeve) je tko …. hehe …blazna koncentracija znanja ter denarja. Štimung je tak super … nima to dost veze z “pravo” ameriko. No sej itak je večina tle azijatov k se okol šeta. No … teh je tud daleč največ v hotelu kjer sm biu (do zdej). Tolk jih je, da majo clo prilagojen zajtrk zanje (beri uni čudni nudln za fruštk … bljak). Nimi lih jasno kaj počnejo tle (harvard?). Majo pa kot kaže dovolj denarja.
Kar se pa same konference tiče je pa presenetljivo dobr izpadl. Me je blo strah da bo prveč dev specific (beri coding) sam se je na koncu izkazalo da kar precej uproabno. Jeba je ta, ker nobenga ne poznaš (tle so pa vsi kot ena velka familija) in ja … si sam. Ah well … Vidiš in sliši pa marsikaj … od firm ki hostajo (in supportajo) po več deset tisoč joomla inštanc (in imajo k temu ustrezno zagotovljeno tehnologijo in kader) to standalone razvijalcev ki neki “mutijo” v joomla ekosistemu. Vtis je tak, da je joomla postala spodoben CMS, ki je zmožen marsičesa, vendar pa zahteva primerno vzdrževanje. Ter žal … da še vedno ni primerno (in koncipirano) za multisite svet. Kar WP npr. je že v štartu. Škoda.
Uff .. lihkar se je pred mano vsedu … ok zdej ne vem a je to tip al ženska k ma kapuco v obliki lisičke in rep. Geee … hardcore Firefox feni 😉 Aja predava pa en od šefov/ustanoviteljev WP-ja … gorza ker poženščen glas 😉
No pa smo preživeli še drugi “odhod” in prihod v ZDA. Če je bilo lani vse skupaj precej hecno (predvsem na račun “simpatičnih Portugalcev) je bilo letos vse skupi precej resno. Pot do Benetk bp (nobene resne gužve ali težav) …ponoč se zgelda itak vozijo samo romuni pa bolgari okol. Let do Amsterdama je bil tud ok. KLM je ena taka resna firma … in ja … “očitno” nizozemska. Na kozarčkih so bili narisani bicikli …. aja pa prvič sm vidu da je pilot osebno nagovarjal potnike, jih pozdravljal ipd …aja pilot je bila ženska. Pač … drug “level” zavedanja.
No na Schipoolu so nas (presenetljivo) v nulo pregledal (lan tega ni blo) ter predvsem izprašal (kje, kdo, kaj …ma vse v bistvu). Lan tega ni blo. Let do ZDA brez posebnosti. Dolgcajt. Tale Delta (ameriška firma) mi deluje mal ofucana. Pač “gigant”. Hrana je bla kul. Aja pa oba zica sm meu zase … ker ni bilo gužve. Kar je dobr 😉
Prvi vtisi Bostona? Iz zraka zgelda “rumeno/rdeč” (jesen), kot kaže zrihtan …. čeprav sm kao v nekem working class delu (east boston) k je kao poln latinosov in velja za “rough” … sam men ne zgleda tolk hudo. Sinoč se je dal brez težav okol peš narest en krog (iskanje hrane). Aja hehe … od terminala sem do sm pršu peš … kar je za povprečnga američana skor nepredstavljivo …. ker ja … shuttle do sekreta če se le da. Ampak ja …. vemo da se nahajamo v državi predsodkov … ter v državi kjer se nonstop rolajo reklame za zdravstveno zavarovanje, mačja stranšišča in mačje pohištvo …. in kjer je skoz neka “panika”. Bomo vidl kako bo dons. Upam, da bo konferenca zanimiva.
1417 km (rdeče je vlak)
Konec lonec je tak, da sva uspešno pršla domov … kljub temu, da se je izkazalo, da so bili cilji previsoko zastavljeni … no … vsaj za drugič zdej vemo kako in kaj … spet.
Je pa tko … Škotska je prečudovita, žal nama je da nisva tam ostala dlje in se v bistvu omejila samo na škotsko …. mir, zeleno, divje .. folk ok.
Anglija je blj kot ne brezveze, pokrajna je precej enolična (rolling hills) in vse je ograjeno, povsod table in opozorila … in iz perspektive kolesarja butasto speljano (kljub hribčkom je prekleto strmo). Angleži so ena obična drhal .. z unimi kvazi “đentlmani” plave krvi itak nimaš kontakta (k so skriti v svojih graščinah al pa v karibih) … ostane ti “disciplinirana” a vendar divja raja, ki svoje frustracije sporšča v potokih piva, roštilja in fuzbalu. Meh.
Francozi so bili zanimivi. Presenetilo naju je to, da so precej “nehigienični” – sekreti pa to, umivanje, čistoča (angleži so to mel začuda super poštiman) in ja … glavni problem je jezik. Trdi so … francoščina ali nič. Vsaj večina. Aja … pa Pariz je grozen. Precenjen. Sej je lepo pa to … ampak je preplavljen s turisti tako, da vse skupaj nima smisla. Podobno kot Benetke.
Žalostno je bilo bolj na koncu … z vlakom sva za nazaj brez težav pršla do Beljaka …. tle se pa civilizacija ustavi … na drugi strani karavank je balkan in provinca …. in odrezanost od sveta. Če imaš lahko iz Beljaka direktn vlak do Moskve zato nimaš pametnega vlaka do Ljubljane (ki bi po možnosti sprejel bicikle) … zato sva mogla še zadnji dan biciklirat 90km. Blo je super do Mojstrane … pol te zajebejo doma in ti kolesarska zgine 10km pred Jesenicami in te spelje nekam v gozd in hribe …. mah sej sam šimfam … sam je to tle res precej bedno zrihtan … pa tolk mal je treba …. par 10 nalepk s puščicami???
Kar se tehnike tiče je funkcioniral vse ok (no razn na začetku ko sm zjebu navoj po svoji krivdi). Nov bicikl (VSF Tx-400) se je pokazal odlično … vredn denarja. Do potankosti potovanjem prirejen stroj. Stabilen (s prtljago), zadovoljivo hitr (glede na 26″ kolesa), platišča so super (schwalbe mondial) .. da o XT in LX menjalniku ne zgubljamo besed. Pol je pa hudič v detajlih .. kot so tubus prtljažniki, busch luči, dinamo, ergon ročke (te so se snele, ampak je kriv špegu), švicarska tačka… zadeva je za svoj denar odlično opremljena … če bi kupil komponente ekstra bi koštale več … pri nas si pa upajo za podoben denar prodajat brezvezne trekking bicikle … gole. In ja torbe … ortlieb je tle pač enostavno referenca … druge ni.
Je pa res, da se je poznala odsotnost podaljška za balanco (kar se tiče erognomije in udobja)… in so posledično roke malo bolj trpele … geštel je precej velik. Sedaj smo to rešili z novo balanco in višjim nosilcem krmila. Ma važn da so mi škot to sploh uspel popravit.
Edin zavore so mal problematične … pa ne ker bi delale slabo … v bistvu delajo dobr (mogoče mal cviljo) … problem je v tem, da je to komplicirana eksotika …. pač nemci pretiravajo. In če so take hidravlične zavore (magura hs11) v nemčiji običajne, povsod drugod pač niso. In si niti ne predstavljam, če bi to crknil ali kaj podobnega … enostavno se tega ne da popraviti (olje, cilindri etc …) Zato bo treba v perspektivi menjat za navadne (v-brake).
Drugo pa niti ni … ne vem … šotor bo treba menjat (za “tunelski tip”) zarad predprostora in posledično prostora za torbe in pripravo hrane ….
aja pa tehnika … na telefonu se ne da tipkat … zato posledično ni objav po dnevih .. čeprav sem pisal dnevnik (v zvezek) … samo se mi zdej ne da prepisovat. Netbook it is.
Za drugo leto pa nekaj krajšega …. npr. 1000km v dveh tednih … dosegljivo z nemškimi vlaki 😉
Tole bo bolj kot ne zgolj zasilna objava z namenom javljanja. Zal se je izkazalo, da kombinacija telefona in gumi tipkovnic ne funkcionira v praksi. Slike in ostale objave bom nalozu ob priliki … se dobr da se obstaja papir. Jebat ga … laptop je laptop. Kakorkoli ze … stanje je taksno:
Trenutno sva v Liverpoolu, dan za pocitek. Prevozila celo skotsko in precej severne anglije. Skotska je bila res cudovita … in ljudje in narava predvsem pa neka taka umirjena klima. Vec cajta bi mogla gor ostat. Tle v angliji tega ni. V bistvu je brezveze … natrpano, tecno in dolgocasno ( enolicno ograjeno podezelje). Zato bova kar lep kos preskocila z vlakom .. tako greva jutri do Bristola z vlaki naprej do Poola pa z biciklom.
Po skotski sva se kar matrala, je precej gorato pa tud sever anglije je biu tud precej zajeban … tko da sva na momente obupavala in v bistvu ugotovila da so dnevni cilji prenaporni. Oznacene steze so sicer ok ….. vendar so pogosto precej tecno speljane . Beri cez vsak mozen hrib …
Kakovost kampov tudi varira .. od super zrihtanih mega masovk do tega da sva se mogla umivat v reki!! ( na arranu).
Kakor sm ze prvic napisu so skoti res prijazni in precej skulirani … anglezi pa … hja … sicer uradno ok ….. ampak so v bistvu ena drhal. To sva imela moznost spoznati zadnjih par dni po kampih ko so le te zarad lepega vremena preprosto preplavili.
Drgac je precej drago, hrana je pre mastna ( npr zajtrk), v gostlnah zelo drago, javni prevoz nekao nezanesljiv ( privatizirane zeleznice) … skoz se neki kvari, edin vreme je neverjetno za anglijo … skor dva tedna sonca.
Dnevnik (dnevne objave)bom pa prepisal ko pridem nazaj. Interneta in stroma spet ni tako lahko dobit ( no v bistvu zmanjka casa).
Prevozila 406 milj v enem tednu ( cca 650 km ).
Slike:
Objavim ko pogrutam kako pobrisat clipboard.
1. Dan 6.7 Benetke – Gatwick – Inverness 18 milj
Pa poglejmo kako se tole pise na roke … presenetljivo hitro. Ok … clouk se pac mora zamotit medtem ko caka let … no v bistvu bulji v monitor in caka da se izpise stevlika gate-a. Prvi dan … evo ze cel dan visiva na letaliscu Marco Polo … tole z biciklom in letalom so same sitnosti. Prvo kako se sploh spravt do Benetk …. ce smo 4je in dva bicikla od tega en v skatli (se dobr da mam ogromn avto) … pol pakiranje vesninga bicikla na soncu (ok vsaj mir na parkiriscu) …. pol ubijat cajt … kar je na letaliscu drago pocetje …. in potem bicikla spravt do counter-ja. To so bli smehi … ker so bili mostiocki in prehodi ozji kot skatla. No nekak sva se prebila …. se pofockala ( bicikla tehtata 25kg vsak, sm zgleda to predobro spakiral – na sreco niso nc kompliciral, torbi pa po 13 kg) in evo sediva pred gate-i in cakava. No jst testiram tipkanje po zaslonu v kombinaciji z fast notepadom …. in stvar deluje. Bomo na gatwicku kej vec (na pravi gumi tipkovnici) napisal…
7.7 Inverness 18 milj
No na Gatwicku nismo nc kej dosti probaval ampak smo cel cajt neki dremal … letalisce je ogromno in zelo frekventno, vendar je bilo ponoci precej mirno. No ta mir ni dolgo trajal … kakor tudi ne moja naivnost da bo v nedeljo zjutraj mir. Haha ker sucker … guzva je bila ogromna, kaos totalni, zmedenost usluzbencov pa tudi. Po mukah sva se cekirala, uspela predati bicikla in se odvlekla do gate-a ter vkrcala. Ker sm biu paranoicen so mi easyjetovci se preverili, ce sta bila bicikla nalozena … sta bila … jupiii … no skoraj. Invernes in skotska lepi iz zraka, letalisce majhno, sonce je sijalo in bicikla sta prezivela …. zgledal je kot super zacetek. Pa ni bilo tako. Mi je nekak uspel zjebat navoj na krmilu, tak da se le-to ni dalo dobr zasraufat … in vijak se ni hotu odvit … super …bicikl defacto nevozen in precej nevaren..
Tako sva danes morala v startu “odovedat” se loch ness in ostat v Invernessu na popravilih. Nekak pocas sm se mogu privlect do mesta …tle je takoj treba rect da je prisoten tisti sok ko moras zamenjat pas na levo. Podzavestno gledas vse napacno …hehe. Kakorkol, da skrajsam …. uspelo mi je nadjdt v nedeljo odprt servis ( tiso, alpine bicycles) kjer sta mi modela clo uspela popravt bicikl. Po skoraj 3h drkanja …. ko je ze kazalo da se ne bo dalo popravt. In za to drkarijo hotla racunat smo dva funta!! Neverjeto, sm castil pivo vsaj … drgac pravta, da mata tako politiko, da pomagata popotnikom zastonj. Na sploh folk kr prjazen …. nekaj urdano ljuden (pac nisi navajen da te v stacuni sprasuje kaksen je tvoj dan … ne pricakuje da ji bos zacel jamrat nazaj)… nekaj pa pristno. Vsaj koncno lahko “brusim” svojo anglescino. Trenutno v kampu … tecno piha .. sicer se vedno sonce …. tale gumi tipkovica je pa sranje. Se je ze zlomila pa tudi dolgo tipkanje je utrudno. Treba bo investirat v proper tablet/keyboard.
Jutri direkt do Fort Williama, da nadoknadiva. Zihr bova vidla Nessie 😉 Interneta zaenkrat se ni.
10.5.2013 Novi Sad – Beograd 84km
Konec. Najbolj zajeban dan, zarad terena in predvsem zarad prometa. Začel se je dobr …. Novi Sad je res spedenano mesto … kolesarske poti ok … hudiča ….. ob donavi majo še pravo public atletsko stezo. Res dobr narejen. In res zelo drugače kot ostala Srbija. No takoj, ko greš čez most se začne norišnica …. prvo izhod iz mesta po bolj kot ne glavni cesti ter poslastica ….. vsaj ene 5km vzpona po (vsaj ko sva midva rinla gor) zelo prometni cesti. Zelo zelo zajebano. No na vrhu (prelaza) se zavije na stranske ceste in se pol skoraj do Beograda gre po nekih vukojebnih stranskih vaseh. Teren ni biu lih ravn pa še pihal je (spet). Heh … moram rečt, da vsi mislijo da sva nemca, ker nemci večinoma prakticirajo tole pot … pol so pa presenečeni ko jih ogovriš z zdravo.
Prava norišnica se je začela z bližanjem Beogradu oz. Batajnici. Jst ne vem, ker pametnjakovič je trasiral pot … ampak tole je bilo bolj kot ne ravno samomoru. Cesta je zelo prometna, skoz tovornjaki, luknje … vozniška kultura (predvsem to) pa totalno na psu. In ko prideš v Batajnico se morš še vključt na “še bolj” glavno cesto … samomor. Midva nisva več hotla tvegat. Na srečo sva nabasala na enga kolesarja, ki dnevno prakticira to pot. Res prijazno nam je svetoval vlak in naju celo pospremil do postaje. Za vlak sm sicer vedu … sam itak tle nkol ne veš kaj dejansko kej in kako funkcionira. Na vlaku itak nben nč kontrolira, za bicikle niti pod razno karkol prilagojen. Cela znanost bicikl dol z vlaka snet. Ampak ok … sva uspela … se prebila do Novega Beograda …. tm je civilizacija …. se vidi, da je novi beograd nekdo planiral … za razliko od vsega ostalega. Počakala fotra, ki je seveda mal zajebal transport (premajhn avto) .. ampak ok … dobr se je končal. Za nazaj bomo jutri vidil. Jeba v Beogradu najdt zanesljiv transport oz. taxi. Blj kot ne se ne moreš na nič zanest. Na srečo mi bo pomagal prijatelj Zuba z prevozom bicikla do bus postaje. Nkol več sm z biciklom …. blah.
To je to …. 840km v 7ih dneh. Zelo solidno. 🙂
Slike:
9.5.2013 Apatin – Novi Sad 142km
Medtem ko to pišem se “luksuzirava” v nekem fensi hotelu oz. tur. naselju v Novem Sadu …. neverjetno kako to paše (in kako je težko vstat). Pa niti ni tolk drago … cca. 55eur za sobo v hotelu z 4* in (baje) bogatim zajtrkom se mi ne zdi ravno veliko. Je je treba odpočit za zadnjo etapo bitke do Beograda.
Včeraj sva “v šusu” prevozila pol Vojvodine. Začel se je z bogatim zajtrkom v unmu penzionu ker sva spoznala gospo (delavko), ki tm dela … in smo se zapričal za 1h. Pravi, da se je priselila sm iz Čehoslovaške l. 91 v Jugoslavijo … ufff … super leto za emigracijo. Kako je bilo dobr takrat … zdej jo pa sam izkoriščajo in sanja da bi šla v nemčijo delat (in vsaj kej zaslužit).
No kar se samega bicikliranja tiče … je bilo precej netežavno … večinoma dobre in označene ceste, malo prometa (tudi na glavnih), precej vasi vmes za obnovo zalog vode in čokolade …hehe …. edin ta veter še zmer piha in to te hitro utrudi. Pri mestu Bačka Palanka sva šla na drugi breg donave (zaradi prometa) …. prometa res ni bilo … so bli pa kr orenk klanci … in po 110km se ti res še ne da grizt v hrib. Pa še čez hrvaško in srbsko kontrolo je blo treba it … 2x v roku par km …. bedniki eni k težijo … jebemti te banana republike … sam privid države. Pred Novim Sadom je blo kr prometno in precej neprijetno, sam se je hitr clo stvorila neka koleasrska pot in to direkt do tega otoka (ribarsko ostrvo) kjer je hotel.
Zvečer sva šla še pogledat v mesto … prvo hotla peš pa hitr ugotovila, da Novi Sad le ni tko majhn .. pa sva raj šla z busom … šofer je očitno vozu na cajt … kot žaklje krompirja. V centru je bilo ogromno folka …. biu je nek koncert kao zarad dneva evrope (kaj pa zmaga?) in je clo nastopu un še živeči od ramonseov (marky?). Je blo kr velik “normalnga” folka …. sam midva več kot to, da sva najdla neki za žret in nardila en krog nisva zdržala … sva spala stoje. Je pa tko na uč Novi Sad kr lepo in zrihtano mesto … precej bolj kot BG. Se pač vidi, da tle turki niso vladal.
Za danes pa poslastica … vožnja do Beograda in “vstop v pekel”. To bo še zabavno.
Slike:
8.5.2013 Baja – Apatin 101km
Tole bo bolj kratko, ker se pripravljava že na odhod proti Novemu Sadu. Včeraj je bilo prav prijetno, vreme ok … razen vetra (že 2 dni piha čelni veter, tako je je orenk safr), ceste presenetljivo mirne, v Somobru in Apatinu majo celo kolesarske steze (neverjetno za Srbijo) … v bistvu prav ok. Končno spet štekam folk, hrana ok .. prenočišče mava pa v “villa duda” … mal tko nekonvencionalno opremljena bajta na koncu mesta (fontane, jezerca, barve … celo laboda v bazenčku majo … živega seveda). Ok … za 24 eur za oba bo ok. Hitro opažanje še za ta konc … se vid ta tle niso turki vladal … dejnasko je drgač kot ostala srbija … in to precej … v pozitivnem smislu seveda. Tale apatin je pa tud kr ok; se vidi, da pivovarna drži stvari pokonc.
Zdej pa proti Novemu Sadu … zadnja dolga etapa … 130km.
Slike:
